S podpisom »Rimske izjave« se je sklenilo srečanje o UI in jedrski vojni

Deborah Castellano Lubov in Paolo Ondarza – Vatikan

Namen dokumenta je opredeliti načela in smernice za upravljanje umetne inteligence ter spodbujati vizijo mednarodne varnosti, ki temelji na sodelovanju, človeškem dostojanstvu, celostnem razvoju in miru med narodi.
»Rimska izjava«, navdih za katero je okrožnica Magnifica humanitas papeža Leona XIV., ponovno poudarja nujnost etičnega upravljanja umetne inteligence in nadaljevanje prizadevanja za jedrsko razorožitev. Srečanje v mestni hiši je odprl rimski župan Roberto Gualtieri, ki je spomnil, da se v tehnologijo pogosto slepo zaupa, vendar se lahko prav v primeru jedrskega orožja to izkaže za varljivo. Po njegovih besedah je potrebno pozornost nameniti tudi družbenim posledicam, ki jih to prinaša in ki pogosto povzročajo kopičenje moči in bogastva, poleg novih regionalnih in družbenih neravnovesij ter novih oblik izkoriščanja okolja. Zato je potrebno oblikovati usklajene ukrepe globalnega upravljanja za zmanjšanje tveganja jedrske eskalacije, skupaj s prizadevanjem za odpravo jedrskega orožja in zavračanjem vojne kot rešitve.

Rimski župan: tehnologija je nepogrešljiva za mestne sisteme

Župan Gualtieri je poudaril, da je Rim mesto, ki zelo veliko vlaga v tehnološki razvoj za izboljšanje učinkovitosti osnovnih javnih storitev ter s tem spodbuja socialno kohezijo, blaginjo in pomoč posamezniku. Po njegovih besedah je tako na globalni kot na lokalni ravni ključnega pomena »usmerjanje tehnološkega razvoja v skladu z etičnimi načeli spoštovanja človeka, enakosti in demokratične odgovornosti za skupno dobro«. Ob tem je župan dejal, da je za Rim »izredna čast, da gosti podpis te izredno pomembne izjave po sledeh okrožnice papeža Leona XIV«. Gre za dokument, ki »zavezuje človeštvo«, da zavrne idejo, da je »vojna sredstvo za reševanje mednarodnih konfliktov«, in da »prepreči tveganje dehumanizacije uporabe orožja, ki lahko vodi celo do izumrtja človeštva«.

Slaba in dobra novica

Nato je spregovoril profesor Daniel Holz z Univerze v Chicagu, ustanovitelj Laboratorija za eksistencialna tveganja, ki je navzoče spomnil, da je »slaba novica« ta, da »živimo v času, ki ga zaznamujejo nevarnosti, kot jih še ni bilo«; »dobra novica pa je, da lahko storimo veliko stvari, da se zaščitimo pred jedrskim orožjem in umetno inteligenco«.

Reina: moč tehnike po spoštovanju človeškega dostojanstva

Zbrane je zatem nagovoril kardinal Baldassare Reina, generalni vikar za rimsko škofijo, ki je poudaril pomen Izjave ter dejstvo, da je besedilo nastalo v času velikih tveganj in hitrih sprememb: »Umetna inteligenca, jedrsko orožje, geopolitična nestabilnost, kriza multilateralizma, skušnjava, da bi varnost zaupali strahu, odvračanju in medsebojnim grožnjam,« je dejal in odločno ponovil prepričanje, da mora tehnologijo usmerjati človeško srce in ne obratno: »Odločitve, ki zadevajo življenje in smrt, mir in vojno, prihodnost narodov in prihodnjih generacij morajo ostati pod polnim, odgovornim in smiselnim človeškim nadzorom«. Prav tako mir »ne more temeljiti na ravnovesju strahu«, zato je treba stopiti na pot razoroževanja, zaupanja, mednarodnega prava, večstranskega sodelovanja, dialoga med stranmi ter obravnavanja globokih vzrokov negotovosti. Razoroževanje namreč ne pomeni le zmanjševanja zalog orožja, temveč prav tako pomeni razorožiti razum, jezike, ekonomije, mednarodne odnose, delo za ekonomijo miru, vlagati v zdravje in celostni človeški razvoj.

UI lahko ljudi spodbuja k ustvarjanju ali uničevanju

V središču razmišljanja duhovnika Andrea Ciuccija, kanclerja Papeške akademije za življenje, je bil človeški um. Poudaril je, da so človeška bitja po eni strani sposobna ustvarjati neverjetne mojstrovine, po drugi strani pa lahko človeški um povzroči veliko razdejanje. Umetna inteligenca in jedrska energija pri tem nista izjemi: »Umetna inteligenca lahko spodbudi ljudi h gradnji ali uničevanju«. Ciucci je spomnil na besede papeža Leona XIV., ki pravi, »da je treba umetno inteligenco razorožiti, a to ne pomeni, da se moramo odpovedati tehnologiji«. Razorožiti tehnologijo pomeni »uporabljati jo na človeški način«.

Na kocki je naše preživetje

Profesor David Gross, Nobelov nagrajenec za fiziko in profesor na Univerzi Kalifornije, ocenjuje da je nevarnost, ki jo predstavlja jedrsko orožje, danes veliko resnejša kot pred 30 leti. Obžaluje, da ni več pogodb o nadzoru nad oborožitvijo, ter dejstvo, da je devet držav jedrskih sil. Poudaril je, da je potrebno ukrepati in slediti besedam papeža, Cerkve in vseh, ki imajo moralni čut. »Spomnite se svoje človečnosti in pozabite na ostalo,« je pozval Gross in opozoril, da je naše preživetje in preživetje prihodnjih generacij jasno na kocki. Ob tem je pozval k družbeni mobilizaciji in spomnil, da je v 80-ih letih v Parizu, Londonu in Rimu proti jedrski nevarnosti protestiralo na sto tisoče ljudi. »To je primoralo Reagana in Gorbačova, da sta začela dialog in dosegla pomemben napredek.«

Ozaveščanje o jedrskem orožju; glas mladih

Podobnega mnenja je tudi James E. Muller, soustanovitelj organizacije »Zdravniki za preprečevanje jedrske vojne«, ki je dejal: »Vlade ne morejo uspeti same, ampak potrebujejo podporo javnega mnenja. Zato je nujno potrebna obsežna kampanja za ozaveščanje o problemu jedrskega orožja. Po vsem svetu je v devetih državah razporejenih 12.000 jedrskih bojnih glav. Ta kriza jedrskega orožja in umetne inteligence potrebuje mlade, potrebuje njihov glas. Le tako bodo lahko živeli naši vnuki«, je poudaril Muller.

Človeško dostojanstvo ni algoritem

Na slovesnosti v mestni hiši je spregovorila tudi igralka Sharon Stone, ki je izpostavila, kako pomembno je biti združeni v prizadevanju za skupno dobro ob spoštovanju vsakega posameznika. Dejala je, da se morajo z razvojem zmogljivosti strojev razvijati tudi moralna prizadevanja tistih, ki jih izdelujejo, ter dodala, da »človeško dostojanstvo ni algoritem«.

O pomenu »Rimske izjave«

Kot zadnji pa je udeležence srečanja nagovoril Carlo Abrate, strokovnjak s področja UI iz fundacije »Bodi upanje« (»Be the Hope«). Prepričan je, da je okrožnica Magnifica humanitas zelo pomembna, saj gre za besedilo, ki ima medverski in globalni pomen, »ki lahko vodi ljudi k boljšemu razumevanju izzivov, s katerimi se moramo soočati.« Po njegovem mnenju je »Rimska izjava« pomembno izhodišče, saj so se številni strokovnjaki medsebojno posvetovali in dosegli soglasje o namerah. »Končni cilj gotovo ni samo lepo besedilo s soglasjem o namerah«, temveč dejanja, ki bodo sledila, »da bi se zapisane besede udejanjile,« je še dejal Abrate.