V Castel Gandolfu razmišljajo o UI in prihodnosti miru
Vatican News
Kard. Baggio: Potreba po skupnih načelih
Uvodoma je navzoče nagovoril kardinal Fabio Baggio, proprefekt Dikasterija za spodbujanje celostnega človeškega razvoja in generalni direktor Centra za višješolsko izobraževanje Laudato Si’. Dejal je, da so zbrani »v zgodovinskem trenutku, ki ga zaznamujejo vedno globlje geopolitične napetosti, razdrobljenost mednarodnega reda in vse večja tehnološka konkurenca«. Poudaril je, da te izzive spremlja hiter razvoj umetne inteligence in avtonomnih tehnologij.
Nadalje je izpostavil pomen srečanja, ki poteka v Castel Gandolfu, ter spodbujanja dialoga na različnih področjih. »V času, ko tempo inovacij pogosto presega tempo razmišljanja, svet potrebuje skupna načela, ki bodo usmerjala napredek k resnično pristno človeškim ciljem,« je dejal kardinal Baggio.
Kard. Tomasi: Pokazati, da je dialog še vedno mogoč
Sledil je govor kardinala Silvana Tomasija, apostolskega nuncija in predsednika Fundacije Domus Communis, ki podpira mednarodna srečanja in dogodke, osredotočene na etiko in spodbujanje skupnega dobrega. Po njegovih besedah namen tokratnega dogodka ni zgolj analizirati tveganja, ampak obnoviti upanje in pokazati, da je dialog še vedno mogoč, da modrost še lahko spremlja znanje, da človeštvo ni izgubilo sposobnosti, da bi upravljalo svojo prihodnost.
Nadalje je Tomasi poudaril, da »umetna inteligenca, avtonomni sistemi, kvantne tehnologije, računalniške zmogljivosti in napredne računalniške infrastrukture na novo opredeljujejo sam pojem varnosti«. Pojasnil je, da te tehnične novosti vplivajo na svetovno geopolitično situacijo; »v mednarodnih odnosih ponovno prevladuje jezik odvračanja, spet smo priča odkritim jedrskim grožnjam, sedanje strukture nadzora nad oborožitvijo pa so oslabljene«.
Poleg tega je Tomasi izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se v regionalne konflikte vedno bolj vpletajo svetovne sile, medtem ko se možnost jedrske eskalacije ne dojema več kot abstrakten scenarij, temveč kot konkretno in neposredno tveganje. Ob omembi okrožnice Magnifica humanitas je opozoril, da se človeštvo tudi danes sooča z izbiro, kot se je v bistvu zgodilo vsaki generaciji: »Izbira med gradnjo novega Babilonskega stolpa, kjer tehnološka moč postane malik, ki obljublja rešitev, hkrati pa človeka zreducira na podatke, učinkovitost in nadzor; ali pa izbira, da bi ponovno zgradili Jeruzalem, kjer različnost postane občestvo, tehnologija je v službi bratstva, merilo vsake inovacije pa je človekovo dostojanstvo in ne širjenje moči. Sveti oče nas opominja, da tehnologija nikoli ni moralno nevtralna,« je še poudaril kardinal Tomasi.
Magnifica Humanitas za prihodnost našega skupnega doma
V dopoldanskem delu srečanja je bila v ospredju tema »Magnifica Humanitas za prihodnost našega skupnega doma«, saj je bila okrožnica navdih za številne govornike.
Kardinal Angel Fernandez Artime, proprefekt Dikasterija za ustanove posvečenega življenja, je predstavil ta novi papežev dokument, zatem pa je besedo prevzelo več uglednih govornikov. Med njimi je bil tudi Juan Manuel Santos, dobitnik Nobelove nagrade za mir in nekdanji predsednik Kolumbije. Pozdravil je poziv papeža Leona XIV. k razorožitvi umetne inteligence ter poudaril, da »le z delovanjem v podobnem duhu lahko upamo, da se bomo spopadli z vsemi eksistencialnimi grožnjami, s katerimi se sooča človeštvo«. Poudaril je, da »bo brez učinkovitega upravljanja težko, če ne celo nemogoče, zagotoviti, da bo umetna inteligenca postala sila za dobro, ki jo vodijo človeško dostojanstvo, odgovornost, preglednost in vladavina prava«.
Profesor Muhammad Yunus, dobitnik Nobelove nagrade za mir, ekonomist in nekdanji začasni premier Bangladeša, je v svojem govoru poudaril, da doživljamo konec ene civilizacije in začetek naslednje. Prav tako je izpostavil, da je pomembno v oblikovanje prihodnosti sveta vključevati mlade.
Preostanek dneva so zaznamovale razprave, osredotočene na teme, povezane z umetno inteligenco: na primer, »Ko umetna inteligenca uide človeškemu nadzoru«. Predavali so številni govorniki, med njimi tudi Maria Ressa, dobitnica Nobelove nagrade za mir ter soustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Rappler, ter raziskovalci s področja umetne inteligence iz ustanov, kot sta Anthropic Institute in DeepMind, ki so ponudili različne poglede na te teme.
Aktualne teme
Nekatere izmed ostalih tematik, o katerih razmišljajo udeleženci, so naslednje: »Krhkost človeške družine v jedrski dobi«, »Tehnologija v službi človeštva« in »Moralni izzivi umetne inteligence in vojne«.
Rimska izjava za razorožen in razorožujoč mir
Vrhunec tridnevnega dogodka, ki se bo sklenil 16. julija v mestni hiši na Kapitolskem griču, bo predstavitev Rimske izjave za razorožen in razorožujoč mir v dobi umetne inteligence, jedrskega in avtonomnega orožja, novih digitalnih protokolov ter nastajajočih modelov digitalnega razvoja. Njen cilj je opredeliti načela in smernice za upravljanje umetne inteligence ter spodbujati vizijo mednarodne varnosti, ki temelji na sodelovanju, človeškem dostojanstvu, celostnem razvoju in miru med ljudstvi.
