Borgo Laudato si’. Vera in prihodnost človeštva v dobi UI in jedrskega orožja

Daniele Piccini – Castel Gandolfo

Kako si prizadevati za ponovno izgradnjo »jeruzalemskih zidov« kot skupnostno dejanje, ki bi ovrednotilo razlike vsakega prispevka, namesto da bi gradili »Babilonski stolp«, ki ni po Božji volji, ker prezira človeške stroške lastnih postopkov? To metaforo je uporabil Leon XIV. v svoji okrožnici Magnifica humanitas, da bi opisal dve različni paradigmi skupnih globalnih projektov: prvi gradi na podlagi človeškega dostojanstva, drugi pa deluje tako, da ga ignorira; v prvem modelu je človek cilj, v drugem pa sredstvo. O teh vidikih je v Castel Gandolfu 15. julija razmišljalo več kot 200 svetovnih voditeljev, Nobelovih nagrajencev in članov vodilnih mednarodnih raziskovalnih ustanov s področja miru in umetne inteligence. Dopoldanski del je potekal pod naslovom Vera in prihodnost človeštva v dobi umetne inteligence in jedrskega orožja.

Msgr. Kodithuwakku: Sprejemanje, dialog, sodelovanje

Uvodni nagovor je imel msgr. Indunil J. Kodithuwakku K., tajnik Dikasterija za medverski dialog. Spregovoril je o sprejemanju, dialogu in sodelovanju kot smernicah za skupno delovanje vseh verstev, da bi »človeštvo prevladalo«, kot se je glasil naslov drugega dne srečanja v Borgu Laudato si’. Sprejemanje je tajnik ponazoril s podobo Berninijevega stebrišča na Trgu svetega Petra v obliki rok, ki objemata vse, ki prihajajo, kar spominja na sprejemanje vseh tistih, s katerimi je mogoče hoditi skupaj. Naslednji korak je »stopiti v dialog«, kar pomeni poslušati in podeliti. Na ta način se pojavijo skupne podobe in vrednote. Po besedah tajnika Dikasterija za medverski dialog moramo prav »izhajajoč iz teh skupnih vrednot delati skupaj, da bi olajšali človeško trpljenje, osvobodili ljudi predsodkov ter napačnih prepričanj«.

Rabin Rosen: Babilonski stolp in jeruzalemsko obzidje

V nadaljevanju je spregovoril rabin David Rosen, ki je dejal, da »Babilonski stolp pomeni žrtvovanje šibkih, možnost, da bi en sam jezik prevladal nad vsemi drugimi, ter tveganje za dehumanizacijo«. Ob tem je spomnil, da Sveto pismo ne pojasni, kaj je narobe z gradnjo stolpa, čeprav je jasno, da Bogu ni bila po volji. Šlo je za poskus uniformiranja, da bi ustvarili totalitarno družbo. Sveto pismo pravi, da če je človek padel s stolpa in umrl, nikomur ni bilo žal, če pa je padla opeka, se razbila in postala neuporabna, so vsi jokali. »Ime Jeruzalem pomeni "mesto miru" – je nadaljeval rabin –, kar danes zveni precej ironično, če pogledamo na razmere v regiji, katere središče je Jeruzalem. Vendar ostaja vizija, da bo Jeruzalem nekega dne resnično mesto miru in da se bo ta mir na koncu razširil na celotno človeštvo«.

Jeruzalem se imenuje tudi »mesto strahu«, je dejal Rosen. »Tukaj je treba izraz »strah« razumeti v svetopisemskem smislu, predvsem kot spoštovanje. Strah je pomemben. Po eni strani ne smemo dopustiti, da bi nas strah ohromil po drugi strani pa v knjigi Psalmov beremo: "Blagor človeku, ki vedno živi v strahu." To pomeni: blagor človeku, ki se zaveda nevarnosti. Ne zato, ker bi ga morala nevarnost ohromiti, ampak zato, ker ve, s čim ima opraviti, in od kod lahko pridejo grožnje. Ob koncu je rabin dejal, da je to pomembno tudi za razumevanje našega položaja. »Je opozorilo proti arogantnosti, prevzetnosti, proti domnevi, da smo vsemogočni. Spominja nas na naše omejenosti. Če se naučimo, kako se medsebojno obogatiti skozi te različne perspektive, in sprejmemo skromno in ponižno držo, bodisi teološko ali filozofsko, bomo lahko veliko učinkoviteje prispevali k dobremu in razcvetu družbe.«

Budistični predstavnik o odpravi jedrskega orožja

Naslednji govornik je bil Yoshiyuki Nagaoka, predstavnik budističnega verskega gibanja Soka Gokkai. Njihov namen je, da bi »še naprej podajali roko onkraj verskih, etničnih in nacionalnih meja, z namenom da bi zemlja postala ena človeška skupnost«. Konkretno se prizadevanja osredotočajo na odpravo jedrskega orožja, to zavest želijo posredovati zlasti mlajšim generacijam. Poleg tega so »globoko zaskrbljeni zaradi razvoja avtonomnega orožja«, saj je to sposobno izbrati in zadeti cilj brez neposrednega posredovanja človeka: »Korenine tega orožja segajo v isto logiko kot jedrsko orožje in predstavljajo nečlovečnost ter popolno pomanjkanje odgovornosti,« je sklenil Nagaoka.

Raziskovaka muslimanske vere o vključevanju vseh

Za njim je zbrane nagovorila Anna A. MacMillan, raziskovalka na področju politik, povezanih z umetno inteligenco, in članica upravnega odbora Fundacije Domus Communis. Po njenih besedah je »pot do obnove Jeruzalema« v »vključevanju upraviteljev, to je verskih voditeljev in akademskega sveta. Vključiti je treba tudi varuhe, to so vlade, regulativne organe in vse tiste, ki lahko ustvarijo normativni okvir, znotraj katerega se bo tehnologija lahko legitimno razvijala«. »Nazadnje – je nadaljevala raziskovalka, ki je muslimanske vere – je treba vključiti tudi graditelje, da bodo sedli za isto mizo skupaj s skupnostjo, ki sodeluje.« Po njenih besedah ne obstaja ena sama pot za razvoj umetne inteligence ali katere koli druge tehnologije, ki bi bila varna, etična in odgovorna. To bo mogoče le, če bodo vse različne ravni zainteresiranih strani resnično vključene in angažirane, ne da bi se pri tem morali odreči svojim moralnim in etičnim načelom.«

Južna Koreja: Ne odvračanje, temveč sprava

Ignatius Ki-young Sung z Inštituta za mir, ki deluje v okviru seulske nadškofije, pa je javnosti predstavil konkreten primer iz Južne Koreje. Poudaril je, da se Koreja in korejski polotok nahajata v zelo težkem položaju s političnega in varnostnega vidika, predvsem zaradi jedrske grožnje, ki prihaja iz Severne Koreje. »Odvračanje je doslej delovalo, a to ne more biti konec zgodbe. Zato si še naprej prizadevamo za pristno spravo med ljudmi, med prebivalci Južne in Severne Koreje,« je dejal Ki-young Sung. Povedal je še, da je Severna Koreja ukinila vse urade in oddelke, ki so se ukvarjali z medkorejskimi odnosi. »Za južnokorejsko ljudstvo je to zelo težek trenutek velike frustracije. A kot katoliška Cerkev v Južni Koreji ne bomo prenehali s prizadevanjem in molitvijo za trajen mir in spravo na Korejskem polotoku.«