Papež v nagovoru: Bog nas vedno spremlja in njegova ljubezen vedno deluje v naše dobro
Leon XIV.
Gre za tri kratke prilike, katerih namen je spomniti na prihod Božjega kraljestva v zgodovino, njegovo delovanje v življenju ljudi in način, kako raste, se širi in spreminja svet od znotraj. S temi pripovedmi nas Jezus svari pred skušnjavo, da bi si Boga zamišljali kot mogočneža, ki se vsiljuje z močjo, ki zaseda prostor, da bi gospodoval, ki prihaja zmagovito. Nasprotno, Bog ima raje majhnost, znamenje njegove nevsiljive ljubezni, ki nas pušča svobodne, da ga sprejmemo ali zavrnemo, ki si prizadeva utreti pot tudi med ljuljko, ki deluje skrito in nevidno kot najmanjše seme in tiho prekvaša testo.
Bratje in sestre, s temi prilikami nam Jezus pripoveduje nekaj pomembnega o načinu Božjega delovanja v našem življenju in v zgodovini. Mi včasih pričakujemo razburljivega, želimo si Boga, ki poseže od zgoraj in takoj izruje ljuljko zla. Predstavljamo si močnega in mogočnega Boga, žal pa tej podobi prilagajamo tudi svoj način, kako smo kristjani in kako smo Cerkev. Božje kraljestvo pa se širi tudi med ljuljko in od nas zahteva pogled, ki je sposoben dojeti dobro, ki kali tudi v mraku zla, ne da bi obsodili takoj in vse; prihaja kot najmanjše med semeni in zato zahteva potrpežljivost, da znamo spremljati procese, da ga prepoznamo v majhnosti vsakdana in v preprostosti običajnega življenja. Raste nevidno, kot kvas v moki in nas tako osvobaja malodušnosti ter vabi k zaupanju tudi takrat, ko se nam zdi, da je Bog odsoten. V resnici nas On vedno spremlja in njegova ljubezen vedno deluje v naše dobro.
Ta Božji slog mora postati tudi način, kako mi kot posamezniki in kot Cerkev živimo stvarnost, ki nas obdaja. Poklicani smo, da privzamemo evangeljski slog, brez prenagljenega nasprotovanja drugim z domišljavimi sodbami, brez vsiljevanja s silo in močjo, brez izgubljanja zaupanja v Božje delovanje. Gre za to – je dejal takratni kardinal Ratzinger – da se podvržemo logiki semena, ki ni logika uspeha in veličine, ampak od nas zahteva, da postanemo majhni in služimo življenju ljudi (prim. Govor na srečanju katehistov in učiteljev verouka, 10. decembra 2000). Tak bomo tudi mi postali kot majhno evangeljsko seme, ki vzklije, in kot kvas ljubezni, ki spreminja testo sveta.
Prosimo presveto Devico Marijo, ki je znala v majhnosti sprejeti seme Besede, naj nas podpira na poti in posreduje za nas.
