Papež v Bamendi: Svet uničuje peščica tiranov, a skupaj ga drži množica bratov in sester
Regija, zaznamovana z nasiljem in revščino
Bamenda je glavno mesto kamerunske Severovzhodne regije. Gre za zelo revno območje, ki je močno zaznamovano s posledicami konflikta med državnimi centralnimi silami in separatističnimi silami. Nasilje, ki se je začelo leta 2016, je povzročilo na tisoče smrtnih žrtev in približno 700.000 razseljenih oseb.
Srečanje za mir je potekalo v katedrali svetega Jožefa, ki je po obnovitvenih delih bila novembra 2025 ponovno posvečena. Je sedež nadškofije Bamenda, ki jo je leta 1982 ustanovil papež Janez Pavel II.
Sveti oče se je najprej v tihi molitvi na kratko ustavil v zunanji kapeli Najsvetejšega zakramenta, nato pa vstopil v katedralo v spremstvu bamendskega nadškofa Andrewa Nkeaja Fuanyaja, ki je papeža prvi nagovoril. Sledila so pričevanja predstavnikov različnih verstev: poglavar skupnosti Mankon Fon Angwafor III, nekdanji moderator Prezbiterijanske cerkve Fonki Samuel Forba, imam mošeje v Bueaju Mohammad Abubakar, redovna sestra skupnosti svete Ane s. Carine Tangiri Mangu in kamerunska notranje razseljena družina, Denis Salo z ženo in tremi otroki.
Bog nikoli ne zapušča
»Dragi bratje in sestre, v veselje mi je biti z vami v tej regiji, ki je zelo trpela,« je papež Leon XIV. nagovoril zbrane na srečanju za mir ter zatrdil, da pričevanja, ki so jim prisluhnili, dokazujejo, kako je trpljenje njihove skupnosti še bolj utrdilo v prepričanju, da nas »Bog nikoli ne zapušča«: »V Njem, v njegovem miru, lahko vedno ponovno začnemo!«
»Tukaj sem, da oznanim mir«
Sveti oče se je navezal na pozdravne besede bamendskega nadškofa Fuanyaja, ki je navedel preroka Izaija: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir« (Iz 52,7). »S temi besedami me je pozdravil, jaz pa bi sedaj rad odgovoril: kako lepe so tudi vaše noge, prašne od te okrvavljene, a rodovitne zemlje, s katero se je slabo ravnalo, pa vendar je bogata z rastlinjem in sadovi. Vaše noge so vas pripeljale tako daleč in kljub težavam in oviram so ostale na poti dobrega.«
Izrazil je hvaležnost za besede dobrodošlice, kajti »res je: tukaj sem, da oznanim mir«, je zatrdil ter dodal: »Pa vendar vidim, da ste vi tisti, ki mir oznanjate meni in vsemu svetu. Kot je dejal eden od vas, je kriza, ki je prizadela te regije Kameruna, bolj kot kdaj koli prej zbližala krščanske in muslimanske skupnosti. Vaši verski voditelji so se namreč združili, da bi ustanovili Gibanje za mir, s katerim si prizadevajo posredovati med nasprotujočimi si stranmi.«
Vi, ki ste lačni in žejni pravičnosti, vi ste luč sveta!
»Želim si, da bi se to zgodilo tudi na mnogih drugih krajih zemlje! Blagor delavcem za mir!« je poudaril. »A gorje tistim, ki izrabljajo religijo in sámo ime Boga za lastne vojaške, ekonomske in politične koristi ter s tem to, kar je sveto, vlečejo v temo in umazanijo. Da, dragi bratje in sestre, vi, ki ste lačni in žejni pravičnosti, ki ste revni, usmiljeni, krotki in čistega srca, ki ste jokali – vi ste luč sveta (prim. Mt 5,3-14)! Bamenda, danes si mesto na hribu, ki sije v očeh vseh! Sestre in bratje, bodite sol, ki nenehno daje okus tej zemlji. Ne izgubite svojega okusa niti v prihodnjih letih! Negujte vse skupne trenutke, ki so vas združili v teh žalostnih časih. Bodite olje, izlito na rane vaših bratov in sester.«
Svet, obrnjen na glavo
Sveti oče se je zahvalil vsem, zlasti pa laikom in redovnicam, ki skrbijo za osebe, travmatizirane zaradi nasilja. »To je neizmerna naloga, ki je iz dneva v dan neopažena in – kot nas je spomnila sestra Carine – tudi nevarna. Gospodarji vojne se pretvarjajo, da ne vedo, da je za uničenje dovolj le trenutek, a pogosto celo življenje ni dovolj za obnovo. Zamižijo na eno oko pred dejstvom, da se na milijarde dolarjev porabi za ubijanje in uničevanje, vendar pa virov za zdravje, izobraževanje in obnovo ni mogoče nikjer najti. Tisti, ki vašo zemljo ropajo njenih virov, običajno velik del profita vlagajo v orožje in s tem ohranjajo neskončen krog destabilizacije in smrti. To je svet, obrnjen na glavo; to je izkoriščanje Božjega stvarstva, ki ga mora vsaka iskrena vest obsoditi in zavrniti.«
»Mi moramo odločno spremeniti smer – resnično spreobrnjenje –, ki nas bo vodilo v nasprotno smer, na trajnostno pot, bogato s človeškim bratstvom. Svet uničuje peščica tiranov, a skupaj ga drži množica bratov in sester, ki ga podpirajo! To so Abrahamovi potomci, številni kot zvezde na nebu in zrna peska na morski obali. Poglejmo si v oči: mi smo to neizmerno ljudstvo! Mir ni nekaj, kar si moramo izmisliti: je nekaj, kar moramo sprejeti tako, da sprejmemo svojega bližnjega kot brata ali sestro. Bratov in sester si ne izbiramo: preprosto moramo sprejeti drug drugega! Smo ena družina, ki živi v istem domu, na tem čudovitem planetu, za katerega so starodavne kulture skrbele že tisočletja.«
Vi ste priče te tihe revolucije!
Leon XIV. je navedel papeža Frančiška, ki je v apostolski spodbudi Evangelii Gaudium zapisal: »Poslanstvo v srcu ljudstva ni le en del mojega življenja ali okrasek, ki ga lahko odvržem. Poslanstvo ni privesek ali eden od mnogih življenjskih trenutkov. Poslanstvo je nekaj, česar ne morem iztrgati iz svojega bitja, razen če se hočem uničiti. Jaz sem poslanstvo na tej zemlji, in zaradi njega sem prišel na ta svet« (Evangelii Gaudium, 273).
»Dragi bratje in sestre Bamende, s temi občutki sem tukaj med vami! Skupaj služimo miru!« je pozval sveti oče in ponovno navedel besede iz spodbude Evangelii Gaudium: »Sebe moramo prepoznati kot zaznamovane z ognjem tega poslanstva, da prinašamo luč, blagoslavljamo, oživljamo, dvigamo, ozdravljamo, osvobajamo. Tu se pokaže, kdo je z vso svojo dušo bolniška sestra, učitelj, politik; tisti, ki so se v svoji globini odločili, da bodo živeli z drugimi in za druge (ibid.).« Na ta način je papež Frančišek spodbudil, naj »hodimo skupaj, vsak v skladu s svojo poklicanostjo, širimo meje svojih skupnosti, začenši s konkretnimi prizadevanji na lokalni ravni, da bi ljubili svojega bližnjega, kdorkoli in kjerkoli že je. Vi ste priče te tihe revolucije!« je izpostavil Leon XIV. in sklenil: »Zahvalimo se Bogu, da se ta kriza ni sprevrgla v versko vojno in da se še vedno trudimo ljubiti drug drugega! Pogumno pojdimo naprej, ne da bi obupali, in predvsem skupaj, vedno skupaj!«
