Sveti oče prispel v Kamerun: Kako velika je žeja po miru in pravičnosti
Po pet urnem letu iz Alžirije je papež prispel na kamerunsko mednarodno letališče v Yaoundéju popoldne okoli 15.47 po srednjeevropskem času. Sledil je vljudnostni obisk pri kamerunskem državnem predsedniku Paulu Biyaju v predsedniški palači v prestolnici Yaoundé. Zatem pa je v kongresnem centru, ki stoji na mestnem griču Nkol-Nyada, potekalo srečanje z oblastmi, predstavniki civilne družbe in diplomatskim zborom.
»Prihajam kot pastir in služabnik«
»Med vas prihajam kot pastir in služabnik dialoga, bratstva in miru. Moj obisk je izraz naklonjenosti Petrovega naslednika do vseh Kameruncev in prav tako izraz želje, da bi vsakega opogumil, naj z navdušenjem in vztrajnostjo nadaljuje gradnjo skupnega dobrega,« je dejal sveti oče na začetku govora. Živimo v času – je nadaljeval –, v katerem se širi vdanost, občutek nemoči pa paralizira prenovo, kar ljudje globoko čutijo. »Kako veliki sta lakota in žeja po pravičnosti! Kolikšna žeja po soudeležbi, viziji, pogumnih izbirah in miru! Moja velika želja je doseči srca vseh, zlasti pa mladih, ki so poklicani oblikovati, tudi politično, bolj pravičen svet. Prav tako bi rad izrazil željo po okrepitvi vezi sodelovanja med Svetim sedežem in Republiko Kamerun, ki temeljijo na vzajemnem sodelovanju, dostojanstvu vsakega človeka in verski svobodi.«
Sklicujoč se na svetega Avguština je dejal, da »služiti svoji državi pomeni posvetiti se z jasnim umom in čisto vestjo skupnemu dobremu celotnega ljudstva: večine, manjšin in njihove medsebojne harmonije«.
Svet žeja po miru
Papež je izpostavil kompleksne preizkušnje, s katerimi se danes spoprijema Kamerun. Napetosti in nasilje v nekaterih regijah na severovzhodu, jugovzhodu in skrajnem severu države so povzročili veliko trpljenje: izgubljena življenja, razseljene družine, otroci brez možnosti šolanja, mladi, ki ne vidijo prihodnosti. Za statistikami se nahajajo obrazi, zgodbe in ranjeno upanje. Pred tako dramatičnimi situacijami – kot je spomnil – je na začetku leta človeštvo pozval, naj »zavrne logiko nasilja in vojne ter sprejme mir, ki temelji na ljubezni in pravičnosti«.
»Mir, ki bo razorožen, ki torej ne bo temeljil na strahu, grožnji ali oboroževanju; in ki bo razorožujoč, saj bo zmožen reševati konflikte, odpirati srca in ustvarjati zaupanje, sočutje in upanje. Miru ni mogoče zvesti na slogan: treba ga je utelesiti v osebnem in institucionalnem slogu, ki zavrača vsako obliko nasilja. Zato odločno poudarjam: svet žeja po miru. Dovolj je vojn, z njihovimi bolečimi grmadami smrti, uničenja, izgnanstva! Ta krik je mišljen kot poziv k pripravljenosti, da prispevamo k pristnemu miru in ga postavimo proti vsakemu delnemu interesu.«
»Miru se namreč ne odredi, ampak se ga sprejme in živi. Je Božji dar, ki se razvija s potrpežljivim in kolektivnim delom. Je odgovornost vseh, na prvem mestu pa civilnih oblasti. Vladati pomeni ljubiti svojo državo in tudi sosednje države. Tudi za mednarodne odnose velja zapoved: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Vladati pomeni zares poslušati državljane, ceniti njihovo inteligenco in njihovo sposobnost, da prispevajo k oblikovanju trajnih rešitev problemov.«
Civilna družba – vitalna sila za nacionalno kohezijo
Leon XIV. je v nadaljevanju izpostavil pomembno vlogo civilne družbe, ki predstavlja »vitalno silo za nacionalno kohezijo«. In na ta prehod je pripravljen tudi Kamerun. Združenja, ženske in mladinske organizacije, sindikati, humanitarne nevladne organizacije, voditelji tradicionalnih verovanj in verski voditelji imajo po papeževih besedah »nenadomestljivo vlogo pri ustvarjanju socialnega miru«.
»So prvi, ki posredujejo, ko pride do napetosti; so tisti, ki spremljajo razseljene ljudi, podpirajo žrtve, odpirajo prostor za dialog in spodbujajo lokalno mediacijo. Njihova bližina lokalni skupnosti nam omogoča, da razumemo temeljne vzroke konfliktov in oblikujemo ustrezne odzive. Civilna družba prispeva tudi k oblikovanju vesti, pospeševanju kulture dialoga in spoštovanja razlik. Na ta način se znotraj nje pripravlja prihodnost, ki bo manj izpostavljena negotovosti,« je pojasnjeval papež in pri tem poudaril pomembno vlogo žensk: »Žal so pogosto prve žrtve predsodkov in nasilja, pa vendar ostajajo neutrudne oblikovalke miru. Njihova predanost izobraževanju, mediaciji in obnavljanju družbenega tkiva je brez primere in predstavlja zavoro za korupcijo in zlorabo moči. Tudi zato mora biti njihov glas v celoti priznan v procesih odločanja.«
Javna oblast je poklicana biti most
Sveti oče je zatem poudaril, da sta za ponovno vzpostavitev zaupanja bistvena »preglednost pri upravljanju javnih virov in spoštovanje pravne države«. Izpostavil je, da si je treba upati izprašati vest in pogumno narediti kakovostni preskok. »Pravične in verodostojne institucije naj postanejo stebri stabilnosti. Javna oblast je poklicana biti most, nikoli dejavnik razdora, tudi kjer se zdi, da vlada negotovost. Varnost je prioriteta, a vedno treba jo je izvajati s spoštovanjem človekovih pravic, pri tem pa združiti strogost in velikodušnost, s posebno pozornostjo do najranljivejših. Pristen mir se rodi takrat, ko se vsak čuti zaščitenega, slišanega in spoštovanega, ko je zakon varna ovira za samovoljno delovanje najbogatejših in najmočnejših.«
Da bi se uveljavila mir in pravičnost, je treba razbiti verige korupcije, ki iznakazijo oblast in ji vzamejo veljavnost. »Srce je treba osvoboditi žeje po dobičku, ki je idolatrija: pravi dobiček je celostni človeški razvoj, torej uravnotežena rast vseh vidikov, zaradi katerih je življenje na tej zemlji blagoslov,« je poudaril papež.
Skupno prizadevanje za dialog, pravičnost in celostni razvoj
Nadaljeval je, da Kamerun ima človeške, kulturne in duhovne vire, ki so potrebni za premagovanje preizkušenj in konfliktov ter za napredovanje proti prihodnosti stabilnosti in skupne blaginje. »Skupno prizadevanje za dialog, pravičnost in celostni razvoj mora spremeniti rane preteklosti v izvire prenove.« Pri tem je izpostavil, da mladi predstavljajo upanje za državo in Cerkev ter vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in podjetništvo mladih označil kot »strateško izbiro za mir«. To je edini način za zaustavitev odhajanja talentov iz države, pa tudi edini način boja proti drogi, prostituciji in apatičnosti, ki vse bolj uničujejo življenja mladih.
Globoka duhovnost mladih Kameruncev
Ob koncu je papež Leon XIV. spregovoril še o duhovni plati Kameruna. »Hvala Bogu – je dejal –, mladim Kameruncem ne manjka globoka duhovnost, ki se še vedno upira standardizaciji trga. Gre za energijo, zaradi katere njihove sanje postanejo dragocene, ukoreninjene v preroštvih, ki hranijo njihove molitve in njihova srca. Verske tradicije, ko jih ne popači strup fundamentalizmov, navdihujejo preroke miru, pravičnosti, odpuščanja in solidarnosti. S spodbujanjem medverskega dialoga in povezovanjem verskih voditeljev v iniciative mediacije in sprave se lahko politika in diplomacija opirata na moralno moč, ki je zmožna umiriti napetosti, preprečiti radikalizacijo in širiti kulturo medsebojnega spoštovanja.«
Katoliška Cerkev, ki služi vsem brez razlik
Spregovoril je še o katoliški Cerkvi v Kamerunu, ki »s svojim vzgojno-izobraževalnim, zdravstvenim in karitativnim delom želi še naprej služiti vsem državljanom brez razlik«. »Vdano želi sodelovati s civilno oblastjo in z vsemi živimi silami naroda pri spodbujanju človeškega dostojanstva in sprave. Kjer je mogoče, namerava olajšati sodelovanje z drugimi državami in vezi med Kamerunci po svetu z njihovimi izvornimi skupnostmi.«
»Bog naj blagoslovi Kamerun, podpira njegove voditelje, navdihuje civilno družbo, razsvetljuje delo diplomatskega zbora ter vsemu kamerunskemu ljudstvu – kristjanom in nekristjanom, politikom in državljanom – pomaga sprejeti Božje kraljestvo, ko skupaj gradijo prihodnost pravičnosti in miru.«
