Išči

Konzistorij, 8. januar 2026 Konzistorij, 8. januar 2026  (@Vatican Media)

Junija ponovno konzistorij. Papež se želi srečati s kardinali vsako leto

Po koncu ikonzistorija, na katerem se je 7. in 8. januarja 2026 na željo papeža Leona XIV. zbral kardinalski zbor, je na tiskovnem uradu Svetega sedeža potekala novinarska konferenca. Na njej so poleg tiskovnega predstavnika Mattea Brunija sodelovali trije kardinali, ki so odgovarjali na vprašanja novinarjev: kolumbijski kardinal Luis Jose Rueda Aparicio, nadškof Bogote, južnoafriški kardinal Stephen Brislin, nadškof Johannesburga, ter kardinal Pablo David, škof filipinske škofije Kalookan.

Vatican News

Naslednji konzistorij junija letos

Uvodoma je Bruni predstavil poročilo o delu izrednega konzistorija, ob koncu katerega je sveti oče dejal, da bo novo dvodnevno srečanje s kardinalskim zborom potekalo junija letos, v bližini praznika svetih Petra in Pavla. Tokrat je bilo v Vatikanu prisotnih 170 kardinalov volivcev in nevolivcev in kot je razložil sveti oče, odločitev za izredni konzistorij predstavlja »kontinuiteto« tega, kar so kardinali izrazili na generalnih kongregacijah pred konklavom. Zato namerava v prihodnje vsako leto sklicati konzistorij, ki bo trajal 3-4 dni.

Zahvala kardinalom

Papež se je v zaključnem govoru kardinalom zahvalil za udeležbo in podporo. Posebno zahvalo je namenil ostarelim kardinalom ter poudaril pomen njihovega pričevanja, spomnil pa se je tudi tistih, ki niso mogli priti v Rim.

Temi evangelizacije in sinodalnosti

Kot možne teme pogovorov je sveti oče izbral štiri področja: evangelizacijo, sinodalnost, reformo rimske kurije in bogoslužje. Velika večina kardinalov je glasovala za prvi dve. Izhodišče za razmišljanje o evangelizaciji je bil dokument papeža Frančiška Evangelii gaudium (Veselje evangelija), ki je še vedno zelo aktualen. Glede sinodalnosti pa je bilo poudarjeno, da gre za soudeležbo vseh članov Cerkve. Kot je dejal sveti oče, je v teh dveh dneh doživel »sinodalnost, ki ni tehnična«, »globoko usklajenost in občestvo«, z metodologijo, izbrano za spodbujanje boljšega medsebojnega poznavanja, glede na raznolikost okolij in izkušenj posameznikov. Papež je prav tako poudaril nadaljevanje poti in prenove Cerkve v skladu z drugim vatikanskim koncilom. V tem smislu Evangelii gaudium in misijonarskost ostajata še naprej v središču. Tudi temi bogoslužja in reforme rimske kurije, ki sta bili predlagani, vendar zaradi pomanjkanja časa tokrat nista bili obravnavani, sta močno povezani s koncilom in ju bodo kardinali v prihodnosti poglobili.

Situacija v svetu

Sveti oče in kardinali so pozornost namenili tudi situaciji v svetu, v katerem je odgovor Cerkve še toliko bolj nujen. Cerkev želi biti blizu krajevnim Cerkvam, ki trpijo zaradi vojn in nasilja.
Enega izmed novinarjev je zanimalo, če je bilo na konzistoriju govora tudi o Venezueli. Kolumbijski kardinal Rueda je odgovoril pritrdilno in dodal, da so kardinali kljub temu, da to ni bila uradna tema srečanja, zaskrbljeni glede dogajanja in se sprašujejo, kako lahko Cerkev spremlja prebivalce. Spomnil je tudi na papeževe besede med opoldansko molitvijo preteklo nedeljo, izrazil »svojo globoko zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli ter pozval k spodbujanju dialoga in iskanju sloge; k izgradnji miru, ki bo neoborožen in razorožujoč hkrati, ki si bo prizadeval združiti ljudstva v spoštovanju človekovih pravic in suverenosti«.

Delo po jezikovnih skupinah

Izbrani temi so kardinali obravnavali v dvajsetih jezikovnih skupinah. V pogovoru z novinarji so izpostavili sinodalnost, ki se mora odražati tudi v izvajanju avtoritete, pri formaciji in delu nuncijev. Prav tako so poudarili, da je potrebno v kuriji živeti bolj »mednarodno« ter izpostavili pomen apostolske spodbude Veselje evangelija, ki ni »potekla« s koncem prejšnjega pontifikata, ampak še vedno predstavlja spodbudo za škofije, rimsko kurijo in samega papeža.

  (@VATICAN MEDIA)

Papež je pozorno poslušal in si zapisoval

Kardinal Brislin je izkušnjo izrednega konzistorija opisal kot »zelo bogato«, saj so različni vidiki omogočili poglobljeno razumevanje potreb sveta, hkrati pa je bila to »priložnost za medsebojno spoznavanje in spoznavanje samih sebe«. To, da bo junija na vrsti novo srečanje, je po njegovih besedah znamenje, da je sveti oče zelo resno vzel dejstvo, da mu lahko kardinali pomagajo pri njegovi petrinski službi. »Osem mesecev po konklavu nas je papež poklical, da bi nas poslušal, in to nas krepi v poslanstvu Cerkve,« je poudaril kardinal Rueda. Kardinal David pa je izpostavil metodo pogovora v Duhu ter dejstvo, da so imeli vsi kardinali možnost, da so spregovorili. Dejal je, da je papež »več poslušal kot govoril« ter si je ves čas delal zapiske in bil zelo pozoren. Besede, ki jih je namenil kardinalom, pa so bile za vse obogatitev.

Novost ni samo v razpravah, ampak v spoznavanju

Na novinarsko vprašanje glede novosti na tem konzistoriju, glede na to, da so bile številne od naštetih tem že obširno obravnavane med sinodo o sinodalnosti, je kardinal Brislin odgovoril, da novosti ne smemo iskati »samo v razpravah«, ampak v sami »priložnosti, da se kardinali spoznajo in prisluhnejo drug drugemu«. To je po njegovih besedah pomembno, saj prihajajo iz različnih delov sveta, nekateri so kardinali postali pred kratkim, drugi pa so že dolgo časa. »Papež želi prisluhniti, želi zajemati iz izkušenj kardinalov, ki prihajajo z različnih koncev sveta, saj mu to lahko pomaga pri vodenju Cerkve,« je še poudaril nadškof Johannesburga.

sobota, 10. januar 2026, 14:40