Rafaelova loža. Nova razlaga medaljona z Leonom X. in Egidijem iz Viterba
Vatican News
Egidij papežu Leonu X. izroča svojo knjigo?
Fabrizio Biferalli, ki je v Vatikanskih muzejih odgovoren za oddelek umetnosti 15. in 16. stoletja, v svojem zapisu navaja ugotovitve Stefanie Pasti, ki v svojem eseju pravi, da zvitek, ki ga drži Egidij, spominja na zvitek prerokov, kar kaže, da ne gre za navadno knjigo, temveč za sakralno besedilo, v tem primeru za preroško: to je Egidijevo najpomembnejše delo, Historia viginti saeculorum, v katerem razvije najobsežnejšo razlago svoje misli, začenši s svojo teologijo zgodovine, ki se vrti okoli dokaza, da je nebo od samega začetka stvarjenja predvidelo izvolitev Leona X. Po nemirnih letih Aleksandra VI. in bojevitega Julija II., v katerih so v papeškem Rimu vladali »zlato, nasilje in Venera«, kot je zapisal sam Egidij iz Viterba, se je zdelo, da se z Leonom X.odpira tako težko pričakovana zlata doba.
Gesta, ki jo je treba razumeti na novo
Biferalli zapiše, da glede tega, kdo je oseba, upodobljena na medaljonu poleg papeža, ni veliko dvomov, saj je ta skoraj identična podobi Egidija na sliki v cerkvi Svete Trojice v Viterbu, ki jo je naročila njegova sestra Pacifica leta 1537. Vendar pa izrazi pomislek glede predmeta, ki ga v desni roki drži avguštinski menih in teolog, ki ga je Leon X. med konzistorijem 1. julija 1517 imenoval za kardinala, leta 1521 pa za doživljenjskega zaščitnika reda puščavnikov sv. Avguština. Po njegovem mnenju ne gre za Egidijevo delo Historia viginti saeculorum, ampak zvitek verjetno spominja na njegovo imenovanje za kardinala ali na poverilno pismo, ter s tem na občutljive diplomatske in politične naloge, ki jih je omenjeni avguštinec opravljal v času papeževanja Leona X. Že leta 1516 je namreč papež v Nemčijo poslal svojega zaupnega teologa, da bi skušal prepričati cesarja Maksimilijana I. Habsburškega glede zvestobe rimske Cerkve do njega ter da ne bi ponovno vdrl v Italijo, da bi napadel sovražno Beneško republiko. Biferalli meni, da se prizor, upodobljen na medaljonu, nanaša, čeprav implicitno, na najpomembnejše diplomatsko poslanstvo Egidija iz Viterba, ki mu ga je zaupal Leon X., in sicer v Španiji med letoma 1518 in 1520.
Njegova naloga je bila spodbuditi kralja Karla I. Habsburškega k prizadevanju za mir med krščanskimi vladarji Evrope in križarski vojni proti Osmanskemu cesarstvu, ki se je vedno bolj širilo. Ko se je vračal v Rim, je potoval skozi Milano in nato skozi Benetke, kjer se je udeležil generalnega kapitlja svojega reda.
Leon X. blagoslavlja Egidija
Če je takšna razlaga prizora na medaljonu pravilna, je po Biferalijevih besedah potrebno gesto Leona X. razumeti kot nekakšen blagoslov Egidija iz Viterba pred njegovim potovanjem v Španijo, potovanjem proti zahodu – ni naključje, da je prav tja usmerjena tudi papeževa roka. Ne gre torej za prikaz dogodka, kjer kardinal Egidij papežu izroča svojo knjigo Historia viginti saeculorum, ampak za trenutek, ko sveti oče svojemu teologu in odposlancu predaja dokument, ki simbolično spominja na ključen pomen, ki ga je imela Cerkev v Rimu za španski dvor in krščansko Evropo.