Karitativnost papeža Leona XIV. doseže preizkušane po vsem svetu
Edoardo Giribaldi – Vatikan
»Karitativnost ne dopušča zamud,« je 6. junija, ob začetku svojega apostolskega potovanja v Španijo, opozoril papež Leon XIV., ko je nagovoril delavce in oskrbovance socialnega projekta »Cedia 24 Horas« v Madridu. Sam te besede konkretno uresničuje s pomočjo Dikasterija za karitativno služenje. Njegov prefekt msgr. Luis Marin de San Martin je za vatikanske medije dejal, da solidarnost »ne pozna meja in mora doseči vse tiste kraje, kjer je trpljenje in kjer se pojavijo nujne potrebe«. Dikasterij poskrbi, da je pomoč »hitra, konkretna in koordinirana ter namenjena zlasti najrevnejšim. Prek nje so ljudje deležni konkretne bližine svetega očeta«.
Že od začetka vojne so pomoči deležni prebivalci Ukrajine, pa tudi Gaze in Libanona, kamor so aprila letos iz Vatikana poslali okoli 15.000 škatlic nujno potrebnih zdravil. Dikasterij se nemudoma odzove tudi na prošnje za pomoč ob naravnih nesrečah po vsem svetu kot so potresi, cikloni, suše in poplave, prav tako pa podpira različne projekte.
Pomoč v Evropi
Tudi znotraj evropskih meja se skrivajo zgodbe o revščini in izključenosti. Na Cipru, ki je križišče migracijskih poti v Sredozemlju, je elemozinerija prispevala sredstva za projekt Skupnosti svetega Egidija, s katerim prosilcem za azil v sprejemnih centrih zagotavljajo obroke, higienske pripomočke in psihološko podporo. V Gruziji pa je Dikasterij za karitativno služenje zagotovil pošiljko potrebnega materiala za dokončanje gradnje doma za revne otroke v Tbilisiju. Gre za projekt, pri katerem je osebno sodeloval že papež Frančišek in ga je dopolnil Leon XIV.
Bližnji vzhod in Azija
V Siriji, kjer krščanska skupnost še naprej živi pod pritiskom in tihimi grožnjami, bo apostolski nuncij msgr. Luigi Roberto Cona s papeževo finančno pomočjo tamkajšnji Karitas v prihodnjih dneh lahko družinam razdelil dva tisoč paketov z rižem, žitom in oljem.
V Bangladeš je Dikasterij za karitativno služenje v okviru podpore, ki traja že več let, poslal dodatno pomoč za Cox’s Bazar, največje begunsko taborišče na svetu, kjer živi več kot milijon pripadnikov ljudstva Rohinga. Poleg tega je škofiji Chattogram, ki so jo v preteklih dneh prizadele poplave, pomagal pri financiranju zagotavljanja osnovnih življenjskih potrebščin, obnove kmetijskih dejavnosti, podpore šolam in sirotišnicam ter popravila stanovanj.
Raznolikost pomoči v Afriki
Na afriški celini je papeževa karitativnost najbolj raznolika. V Burkina Faso so v začetku julija poslali prispevek za podporo zdravstvenega projekta za razseljene osebe in revne, pri čemer je poseben poudarek namenjen zdravju mater in otrok. V Keniji Dikasterij pomaga pri delovanju doma za sirote in zapuščene otroke, na Madagaskarju pa je nadškofija Toamasina zaprosila za pomoč po uničujočem ciklonu Gezani 10. februarja letos. V Zambiji je suša v prvih dneh julija uničila pridelek, zato so številne družine ostale brez hrane. Tudi ena izmed tamkajšnjih škofij se je za pomoč obrnila na Dikasterij.
Iz Tanzanije pa prihaja posebna zgodba, ki bolj kot katerakoli številka ponazarja, kaj pomenita žrtvovanje in ljubezen do Cerkve. Gospod Constantine je bil hudo ranjen in je izgubil nogo, ko se je postavil za živi ščit in tako rešil življenje svojemu župniku, ki je bil žrtev poskusa umora med sveto mašo na veliko noč. Ker si zaradi finančnih razlogov ni mogel privoščiti zdravljenja, se je obrnil na svetega očeta in prejel zdravstveno oskrbo ter protezo, da je lahko ponovno začel hoditi.
Amerika: Argentina, Haiti, Venezuela
V škofiji Tucumán v Argentini so aprila letos silovite nevihte poškodovale center, ki sprejme 450 otrok in mladostnikov. S pomočjo Dikasterija za karitativno služenje so se kmalu lahko začela obnovitvena dela. Papeževa pomoč doseže tudi preizkušane prebivalce Haitija in Venezuele, zlasti po nedavnem uničujočem potresu.
Ukrepati in razmišljati o vzrokih za revščino
Papežev elemozinjer je ob koncu pogovora za Vatican News poudaril, da se karitativnost ne konča s takojšnjo pomočjo, temveč vabi tudi »k razmišljanju o vzrokih za revščino; da bi prispevali k preoblikovanju krivic, zaznamovanih z grehom, ki povzročajo izključenost in trpljenje«. Dikasterij za karitativno služenje po njegovih besedah ohranja zavest, da je ljubezen »ključ krščanskega življenja. In nujnost karitativnosti, živete kot odgovor na evangelij, nas vsak dan spodbuja, da postanemo bližnji našim bratom in sestram ter kot Cerkev z njimi delimo njihove napore in upanja«.
