Budisti in kristjani za »razorožen in razoročujoč« mir
Vatican News
Prefekt in tajnik Dikasterija, kardinal Koovakad in msgr. Kodithuwakku Kankanamalage, ki sta sporočilo podpisala, na začetku spominjata, da je vesak hkrati tudi povabilo, da bi »prenovili pot modrosti, sočutja in miru«.
Mir, ki izvira iz resnice, sočutja, zaupanja
Ob tem poudarita, da »mir ni zgolj odsotnost vojne, ampak dar, ki skuša bivati v človeškem srcu: tiha in vendar močna navzočnost, ki razsvetljuje in preoblikuje. Kot je zapisal papež Leon XIV.: "Mir obstaja, želi prebivati v nas. Ima blago moč, da razsvetli in razširi naše razumevanje; kljubuje nasilju in ga premaga. Mir je dihanje večnega: medtem ko zlu kričimo 'dovolj', miru šepetamo 'za vedno'" (Poslanica za 59. svetovni dan miru, 1. januar 2026). Tudi ko se zdi krhek – kot plamenček, ki mu grozijo nevihte sovraštva in strahu –, je potrebno mir varovati in gojiti. To je mir, h kateremu smo poklicani: neoborožen in razorožujoč mir, ki se ne zanaša na silo, ampak izvira iz resnice, sočutja in medsebojnega zaupanja.«
Prispevek budizma in krščanstva k miru
V nadaljevanju sporočila Dikasterij za medverski dialog spomni, da v našem času ne moremo prezreti senc, ki ležijo nad svetom. »Vojne, nasilje, naraščajoči etno-verski nacionalizem ter instrumentalizacija vere še naprej ranijo naše skupno človeštvo. V svetu, ki se zdi vedno bolj krhek in včasih zaznamovan z zaskrbljujočim občutkom nazadovanja, poziv k miru postaja vedno bolj nujen. Tukaj lahko naši duhovni izročili ponudita ključni prispevek. Dobrota je resnično razorožujoča: prekine krog sumničenja in odpira poti tam, kjer se je zdelo, da jih ni. V svojih najbolj pristnih izrazih nas naši izročili vabita, naj očistimo svoja srca sovražnosti, presegamo meje in se prepoznamo kot člani ene same človeške družine.«
Budove in Jezusove besede
Zatem sporočilo navede Budove besede, ko spominja, da se sovraštva nikoli ne pomiri s sovraštvom, ter naroča, da nihče ne sme zavajati ali prezirati drugega bitja. Sledi Jezusovo povabilo k ljubezni do sovražnikov (Mt 5,44) ter njegovo blagrovanje tistih, ki delajo za mir (Mt 5,9). Tako budizem kot krščanstvo »kažeta na mir, ki se ga živi – mir, ki razoroži srca, še preden razoroži roke«.
Soodgovorni smo, da spodbujamo mir
»Takšna pot terja več kot samo besede,« beremo v nadaljevanju sporočila ob prazniku vesak; zahteva spreobrnjenje v držah in zavezanost konkretnim dejanjem. Verski voditelji so poklicani biti pristni partnerji v dialogu in resnični ustvarjalci sprave. Skupaj z vsemi verniki smo povabljeni, da postanemo obrtniki miru – ne pasivni opazovalci, ampak pogumni pričevalci, sposobni spodbujati srečanje, zdraviti rane in ponovno graditi zaupanje.
Kot državljani smo soodgovorni, da spodbujamo mir, se borimo proti krivicam in povabimo tiste, ki imajo moč, naj ne povečujejo razdeljenosti, temveč naj si prizadevajo za dialog namesto za spopade. Paziti moramo tudi, da s tišino ali strahom ne postanemo njihovi sostorilci. Vsaka skupnost je poklicana, da raste kot prostor, kjer se sovražnost premaga s srečanjem, kjer se izvaja pravičnost in kjer se odpuščanje hrani kot zaklad.«
Poleg tega pa je zato, da bi gojili neoborožen in razorožujoč mir, potrebno negovati njegove najgloblje vire: molitev, kontemplacijo in notranjo preobrazbo. »To je mir, ki ga živimo v vsakem dnevu – v gestah prijaznosti, v potrpežljivosti, v zavračanju sovraštva in maščevanja ter v pogumu upanja. Kajti mir ni iluzija ali nek oddaljen ideal; je resnična možnost, ki je že na dosegu naših rok in čaka, da jo sprejmemo in podelimo.«
Biti priče razorožujočega miru
Dikasterij za medverski dialog sporočilo sklene z željo, da bi budisti in kristjani s skupnim prizadevanjem postali vedno bolj priče tega razorožujočega miru – miru, ki zdravi rane, obnavlja odnose in odpira nova obzorja za človeštvo«.
