Štirje asteroidi poimenovani po papežu Leonu XIII. in vatikanskih astronomih
Vatikanski observatorij z veseljem sporoča, da so štirje asteroidi poimenovani po pomembnih osebnostih, ki so močno zaznamovale njegovo zgodovino observatorija, vključno s papežem Leonom XIII., ki ga je ponovno ustanovil leta 1891. Imena so bila nedavno objavljena v biltenu Mednarodne astronomske zveze. Vse štiri asteroide sta odkrila litovski astronom Kazimieras Černis in astronom Vatikanskega observatorija jezuit Richard Boyle, in sicer z uporabo Vatikanskega teleskopa za napredno tehnologijo (VATT), ki se nahaja na gori Graham v Arizoni. Gre za asteroide z imeni : »858334 Gioacchinopecci«, »836955 Lais«, »836275 Pietromaffi« in »688696 Bertiau«.
Papežu Leonu XIII. – njegovo krstno ime je Gioacchino Vincenzo Raffaele Luigi Pecci – je posvečen asteroid 858334, ki se sedaj imenuje »858334 Gioacchinopecci«. Po izgubi papeških ozemelj in pomembnih astronomskih struktur na njih (predvsem observatorija jezuita Angela Secchija, ki se nahaja nad cerkvijo svetega Ignacija v Rimu), je papež Leon XIII. konec 19. stoletja ponovno potrdil ustanovitev Vatikanskega observatorija.
Fotografije Vatikana v začetku 20. stoletja prikazujejo teleskopske kupole observatorija, nameščene na vatikanskem obzidju in Stolpu vetrov v vatikanskih vrtovih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so zaradi električne razsvetljave, ki je osvetljevala nočno nebo nad Rimom, teleskope preselili v Apostolsko palačo v Castel Gandolfu, južno od Rima. Njihove kupole so še danes vidne z razdalje več kilometrov. Dodatno povečanje osvetljenosti rimskega neba je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja privedlo do izgradnje vatikanskega teleskopa VATT na gori Mount Graham v ZDA.
Papež Leon XIII. je v motu propriju »Ut Mysticam« iz leta 1891, s katerim je ustanovil Vatikanski observatorij, zapisal, da observatorij lahko pomaga svetu pokazati, da je sedanji in zgodovinski odnos Cerkve do »resnične in trdne znanosti« (v nasprotju s trditvami njenih kritikov) »sprejeti jo, spodbujati in promovirati z največjo možno predanostjo«. Observatorij naj bi še posebej pomagal spodbujati »najbolj plemenito znanost, ki bolj kot katera koli druga človeška disciplina povzdiguje duha smrtnikov k premišljevanju o nebesnih pojavih«. Kupole, ki se dvigajo nad Vatikanom in Gastel Gandolfom, so to vlogo izpolnile na neposreden in vsem dostopen način, medtem ko jo je znanstvena dejavnost observatorija izvajala v korist znanstvene skupnosti.
Tudi drugi asteroidi so poimenovani po papežih. »560974 Ugoboncompagni« nosi ime po papežu Gregorju XIII., ki je reformiral koledar. Tudi ta asteroid je bil odkrit z VATT-om. Asteroid papeža Benedikta XVI. ima ime »8661 Ratzinger«; leta 2000 mu je ime dodelil astronom Lutz Schmadel.
Postopek dodeljevanja imen asteroidov upravlja delovna skupina za nomenklaturo majhnih teles (Working Group for Small Body Nomenclature – WGSBN) Mednarodne astronomske zveze. Asteroidi ob odkritju prejmejo začasno oznako, ki temelji na datumu opazovanja. Ko je orbita asteroida določena z zadostno natančnostjo in je mogoče zanesljivo napovedati njegovo prihodnjo trajektorijo, mu je dodeljena stalna številka. Trenutno je približno 850.000 od približno 1,3 milijona znanih asteroidov prejelo stalno številko. Šele po prejemu te številke lahko odkritelji predlagajo dokončno ime, ki bo nadomestilo začasno oznako. Predlagano ime ki ga pregleda Delovna skupina, mora izpolnjevati posebne smernice. Ko je odobreno, je asteroid znan po svojem uradnem imenu, ki se zapiše kot "(številka) Ime".
Tako je »836955 Lais« poimenovan po Giuseppeju Laisu (1845–1921), duhovniku in italijanskem astronomu, ki je bil trideset let namestnik direktorja observatorija. Sodeloval je v mednarodnem projektu »Carte du Ciel« (»Zemljevid neba«), fotografskem zvezdnem atlasu iz začetka 20. stoletja. »836275 Pietromaffi« je posvečen kardinalu Pietru Maffiju (1858–1931), nadškofu Pise, ki je bil predsednik observatorija od leta 1904 do svoje smrti leta 1931. Prav on je predlagal, da se observatorij zaupa Družbi Jezusovi ter se tako zagotovi visoke standarde raziskovanja. Jezuiti še danes upravljajo observatorij. »688696 Bertiau« je poimenovan po jezuitu Florentu Constantu Bertiauju (1919–1995), belgijskem astronomu. Leta 1965 je ustanovil računalniški center Vatikanskega observatorija in bil pionir računalniške analize podatkov. Vodil je pomembne raziskave o porazdelitvi zvezd v naši galaksiji, Mlečni cesti, in o »svetlobnem onesnaženju«, kot je tisto, zaradi katerega so morali teleskope observatorija preseliti.
Odkritje teh štirih asteroidov in njihovo poimenovanje s strani članov Vatikanskega observatorija nadaljuje zavzetost papeža Leona XIII., da podpira znanost ter svetu in Cerkvi pokaže, da lahko vera in znanost hodita z roko v roki.
