Ukrajina. Tudi sredi napadov deluje socialna kuhinja, ki jo podpira papež
Vatican News
Brez medsebojne podpore je težko preživeti
Pater Mihailo je direktor Centra svetega Martina de Porresa v mestu Fastiv. Ta med drugim omogoča delovanje socialne kuhinje in različnih humanitarnih projektov v Hersonu, ki jih prek apostolskega elemozinjerja kardinala Konrada Krajewskega podpira tudi sveti oče. Po besedah dominikanca je v Hersonu bistveno za preživetje možnost, da lahko ljudje računajo drug na drugega. »Brez medsebojne podpore je tukaj zelo težko preživeti, solidarnost je ključnega pomena,« je poudaril ter izrazil hvaležnost za obisk kardinala Radcliffa, ki je bil znamenje upanja.
Herson je eno izmed mest, ki so jih ruska bombardiranja najbolj prizadela. Ljudje se nenehno soočajo z grožnjami napadov, njihovo življenje je stalno v nevarnosti. Na začetku ruske invazije pred dobrimi štirimi leti so mesto in del regije zasedle ruske čete. Novembra 2022 je ukrajinska vojska osvobodila desni breg reke Dneper, medtem ko je levi breg še vedno okupiran.
Rakete, bombe in opustošeno mesto
Danes frontna črta poteka vzdolž Dnepra, ki na tem odseku v širino meri približno štiri do šest kilometrov. Od tam ruske sile vsak dan napadajo Herson in bližnje vasi s topovi, z droni, raketnimi sistemi in letalskimi bombami. Po podatkih mestne uprave je bilo januarja 2026 zabeleženih več kot 2500 napadov na skupnost v Hersonu. V naslednjem mesecu se je intenzivnost bombardiranja povečala za približno trikrat. Pred dobrimi štirimi leti je v Hersonu živelo približno 323.000 ljudi, danes jih je ostalo le še med 10 in 20 odstotkov, medtem ko so evakuacije in preseljevanja prebivalstva nadaljujejo.
Začetki socialne kuhinje
Romaniv pripada dominikanski skupnosti v Fastivu v bližini Kijeva, ki je od Hersona oddaljen več kot 500 kilometrov. Spominja se, kako je nastala ideja o vzpostavitvi socialne kuhinje v tem kraju: ko so kot skupnost v prvih mesecih invazije pomagali pri evakuaciji ljudi z najnevarnejših področij, so si želeli, da jih ne bi samo odpeljali stran, ampak tudi jim pomagali najti kraj, kjer bi se lahko takoj naselili in prejeli potrebno podporo. Med okupacijo Hersona so dominikanci iz Fastiva dostavljali zdravila, higienske izdelke in drugo nujno pomoč. Pogosto so v skupnosti govorili, da bodo šli v Herson takoj, ko bo osvobojen, in to se je tudi zgodilo. Dominikanci so tja prišli 18. novembra 2022 in so začeli redno prinašati humanitarno pomoč v različne centre v regiji. Sčasoma se je porodila ideja, da bi v mestu ustvarili nekaj bolj trajnega; prostor, kamor bi ljudje lahko redno prihajali po podporo.
Krajewski: »Povejte mi, kaj potrebujete«
Za božič leta 2022 jih je v Fastivu obiskal papežev elemozinjer kardinal Krajewski in jim rekel, naj ga pokličejo in povedo, če bodo kaj potrebovali. Kasneje mu je pater Mihailo napisal, da v Hersonu želijo odpreti socialno kuhinjo. Sami niso imeli potrebnih sredstev za začetek, priprava prostorov in nakup opreme sta zahtevala ogromne stroške, ki jih brez zunanje pomoči ni bilo mogoče kriti. Kardinal mu je še isti večer napisal, da papež Frančišek želi osebno podpreti njihovo kuhinjo in da bo poslal potrebna sredstva za njeno odprtje. Dodal je, da v evangeliju vidimo, kako se ljudje takoj odzovejo na Kristusov klic, brez odlašanja. Te besede so dominikanca globoko ganile in skupaj s sobrati so razumeli, da je ta projekt resnično deležen posebnega blagoslova. Socialna kuhinja deluje že skoraj tri leta. Kasneje je bila odprta tudi pekarna, kjer pripravljajo kruh in pecivo za mesto in bližnje vasi. Leta 2024 je bila v Hersonu odprta tudi socialna pralnica, ki je na voljo prebivalcem mesta.
Ohranjati prostore upanja
Po besedah p. Mykhaila se je v primerjavi z letom 2022, ko je začel redno hoditi v Herson, nevarnost bistveno povečala. Posebej nevarni so droni, s katerimi nenehno napadajo mesto. Ena izmed raket je 6. februarja padla na socialno kuhinjo in prebila debelo betonsko streho. Nekaj mesecev pred tem pa so se zaradi napada razbila vsa stekla. To je vsakdanja stvarnost, v kateri živijo ljudje, zato je po njegovih besedah pomembno ohranjati prostor upanja.
Dominikanci so poskrbeli tudi za ogrevan prostor: med nedavnim obiskom je tam srečal nekaj starejših žensk, ki so pile čaj, jedle sladice, čakale na kosilo in gledale televizijo. »Obstaja občutek doma, občutek, da se jih nekdo spomni in da imajo nekoga blizu. V teh razmerah je to zelo dragoceno,« je še izpostavil p. Mykhailo in dodal, da so v skoraj treh letih delovanja v socialni kuhinji razdelili okoli 450 tisoč obrokov.
Socialna pralnica
Dragocena pomoč za prebivalce je tudi socialna pralnica, zlasti za prebivalce četrti Ostriv, ki že približno osem mesecev živijo brez elektrike, vode in plina v mrzlih stanovanjih. Nudijo jim možnost, da operejo oblačila, poleg pralnice pa je tudi sprejemna soba, kjer se lahko ljudje ogrejejo in umijejo.
Nenehna pomoč papeža Frančiška in Leona XIV.
Papeževa podpora, ki jo prejemajo prek kardinala Krajewskega, se nadaljuje do današnjih dni, za kar so izredno hvaležni. S temi sredstvi pokrijejo približno polovico vseh projektov, ki jih vodijo, sicer pa jim pomagajo tudi nekatere organizacije iz Poljske in ZDA. Sredstva razporedijo tako, da podpirajo tudi druge regije.
Dostava kruha in vode, prevoz do bolnišnice
Sicer pa v regiji Herson dominikanci pomagajo tudi pri dostavi kruha in pitne vode v nekatere vasi, ki jih prebivalci ne morejo zapustiti zaradi nenehne grožnje z droni. V mestu pa sodelujejo v projektu, ki nudi brezplačen prevoz do bolnišnice ali organizira evakuacijo ljudi z najnevarnejših območij. Skupaj s prostovoljci in socialnimi službami si prizadevajo tudi za to, da hrana pride do tistih, ki so priklenjeni na posteljo. Pogosto jim pri tem pomagajo tudi prebivalci sami, kar je pomembna oblika solidarnosti.
Obisk kardinala Radcliffa znamenje upanja
Ob koncu je p. Mihailo spregovoril še o obisku kardinala Radcliffa. Ta je bil po njegovih besedah posebno znamenje upanja. »Obiskal je socialno kuhinjo, pralnico in prostore, kjer prostovoljci pripravljajo pakete. Srečal se je z njimi in s solzami v očeh povedal, da se je od njih veliko naučil. Zelo ganljivo je bilo, ko je ljudi prosil, naj ga blagoslovijo. Povedal je, da v njih vidi Kristusa, ker to, kar delajo, delajo za Boga,« je dejal p. Mihailo ter dodal: »Niso vsi naši sodelavci globoko verni, vendar so vsi jokali, ko so objeli kardinala, ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 81 let. Zame so to zelo močna znamenja Božje navzočnosti, ki dajejo neverjetno moč, da gremo naprej.«
Photogallery
