Nadškof Ettore Balestrero Nadškof Ettore Balestrero 

Sveti sedež: Kristjani so najbolj preganjana skupnost na svetu

Nadškof Ettore Balestrero, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi, je 3. marca 2026 nagovoril udeležence srečanja z naslovom »Stati ob strani preganjanim kristjanom: braniti vero in krščanske vrednote«. Izpostavil je, da so kristjani najbolj preganjana skupnost na svetu ter navedel podatek, da jih je bilo leta 2025 zaradi vere umorjenih skoraj 5000.

Vatican News

Preganjan vsak sedmi kristjan

Msgr. Balestrero je svoj govor začel z nekaterimi statističnimi podatki: »Skoraj 400 milijonov kristjanov po vsem svetu se sooča s preganjanjem ali nasiljem. Gre za najbolj preganjano versko skupnost na svetu. To pomeni, da je žrtev vsak sedmi kristjan. Leta 2025 je bilo zaradi vere umorjenih skoraj 5000 kristjanov, torej povprečno trinajst na dan.«
Ob tem je nadškof dodal, da so za kristjane »tisti, ki so bili umorjeni zaradi svoje vere, "mučenci" v etimološkem pomenu besede: "pričevalci svoje vere, ki utelešajo vrednote, ki izzivajo logiko moči". Z vidika mednarodnega prava pa so žrtve nezaslišanih kršitev človekovih pravic. Njihovo pričevanje ne sme odvračati pozornosti od temeljne odgovornosti držav, ki bi jih morale zaščititi.«

Država mora spoštovati in varovati versko svobodo

Stalni opazovalec v Ženevi je nadalje poudaril, da mora »država spoštovati svobodo vere ali prepričanja in se ne sme vmešavati v to, kako posamezniki ali skupine izražajo svojo vero v zasebnem ali javnem življenju prek bogoslužja, prakticiranja in poučevanja. Dolžnost države je, da varuje svobodo vere ali prepričanja, kar vključuje tudi preprečevanje kršitve te pravice s strani tretjih oseb. To varovanje mora zaščititi vernike, ki so tarča napadov, pred napadom, med njim in po njem. Kljub temu pa nekaznovanost ostaja ena najresnejših težav na področju verskega preganjanja po svetu. Država bi morala spodbujati svobodo vere ali prepričanja predvsem zato, ker je to temeljna človekova pravica,« je še izpostavil msgr. Balestrero.

Nadloga, ki prizadene vse države

V nadaljevanju je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi milijonov vernikov, ki so žrtve fizičnega nasilja, podrejanja, nezakonitega pridržanja, razlastitve premoženja, suženjstva, prisilnega izgnanstva in celo umora zaradi svojega verskega prepričanja. »Ta nadloga prizadene vse države. Glede na poročilo o sovražnih kaznivih dejanjih Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je bilo samo v letu 2024 v Evropi zabeleženih več kot 760 sovražnih kaznivih dejanj proti kristjanom.« Poleg tega je stalni opazovalec navedel tudi druge, bolj subtilne in pogosto tihe oblike zlorab, ki jih statistike ne vključijo zlahka. »Med njimi je neke vrste "vljudno preganjanje", ki se pogosto kaže v obliki diskriminacije prek postopne marginalizacije in izključevanja iz političnega, družbenega ter poklicnega življenja, tudi v tradicionalno krščanskih deželah. Pojavlja se tudi v obliki bolj prikritih prepovedi in omejitev, na podlagi katerih pravni predpisi in upravne prakse omejujejo ali dejansko odpravljajo pravno priznane pravice pretežno krščanskega prebivalstva, tudi v nekaterih delih Evrope«.

Znamenje križa

Nadškof Balestrero je svoj govor sklenil s simbolično in hkrati zelo konkretno mislijo: s križem. »Tvorita ga dve črti, ki se križata: navpična črta predstavlja človekovo odprtost za transcendentno, vodoravna pa simbolizira človekovo povezanost z drugimi. Napadi na kristjane so napadi na sam križ. Napadi na navpično razsežnost skušajo pretrgati odnos med vestjo in Bogom, vero pa omejiti na molk. Napadi na vodoravno razsežnost pa se pojavijo, ko so kristjani preganjani, kar človeka prikrajša za njegovo prirojeno sposobnost, da svobodno odgovori na klic resnice. To vodi k postopnemu razkrajanju etičnih in duhovnih vezi, ki podpirajo skupnosti; zaupanje podleže strahu, sumničavost zamenja dialog in zatiranje spodbuja nasilje,« je dejal stalni opazovalec Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov v Ženevi ter spomnil na besede papeža Frančiška v njegovem zadnjem javnem sporočilu: »Mir ni mogoč tam, kjer ni verske svobode ali kjer ni svobode mišljenja in govora ter spoštovanja mnenj drugih.«

petek, 6. marec 2026, 15:02