Nadškof Pace: Ekumenizem kot obljuba prihodnosti

Teden molitve za edinost kristjanov, ki se bo sklenil 25. januarja 2026, je eno najpomembnejših letnih ekumenskih srečanj, ki letos sovpada s papeževim ciklom katehez o dokumentih drugega vatikanskega koncila. Prve kateheze je sveti oče namenil premišljevanju o konstituciji o božjem razodetju Dei Verbum. Po nadškofovih besedah je koncil vernike približal »izkušnji postopnega božjega razodetja«: »Dei Verbum je v nekem smislu dopolnitev Dei Filius, ki je dokument prvega vatikanskega koncila, kjer je bil poudarek na teh resnicah intelektualne narave. Dei Verbum dopolnjuje in postavlja to resnico v razsežnost odnosa.« Bog sam govori ljudem kot prijateljem, kot je razvidno iz Jezusovih besed v Janezovem evangeliju: »Imenoval sem vas prijatelje.«

Pot enosti

Razodetje ni vprašanje, ki zadeva teologe. V središču je »konkretnost Jezusove človeške izkušnje, resnice, njegovega pogleda na moške in ženske svojega časa, na situacije, opravila, trpljenje, fizične bolezni«. »To je izkušnja, v kateri je Bog postal meso in se razodel. In tako je Jezusovo meso ključnega pomena pri srečanju z izkušnjo krščanskega Boga. Je srečanje, ki združuje vernike, za katere je treba okrepiti molitev za polno in vidno enost.«

Nadškof Flavio Pace pojasni, da je temelj enosti krst. Toda skozi zgodovino, z razkoli med Vzhodom in Zahodom in različnimi razhajanji celo znotraj naših ekumenskih partnerjev, ta edinost krsta dejansko ni dala polnega občestva. Po nadškofovih besedah ostaja upanje, da bo »pot do polnega občestva« postala tudi »zbrati se ob eni Kristusovi mizi«. To je pot teološkega dialoga, ki »gre z roko v roki s skupno molitvijo in darom evangelija«.

Izkušnja ekumenizma

»Izkušnja ekumenizma je v ožjem smislu izkušnja dialoga tudi na drugih področjih.« Dialog postane način, kako »biti iz oči v oči z drugim, končno neoborožen, da bi lahko prisluhnil daru Svetega Duha, kar je drugi, in skupaj z njim molil, da bi ta pot vedno bolj postajala pot polnega občestva.« Na tej poti je Teden molitve za edinost kristjanov temeljni trenutek, v katerem so skupnosti po vsem svetu poklicane sodelovati s pomočjo razmišljanj, ki jih je letos pripravila Armenska apostolska cerkev.

Bazilika svetega Pavel zunaj obzidja tesno povezana z ekumenskimi dogodki

Teden molitve za edinost kristjanov se bo zaključil v nedeljo, 25. januarja, z molitvijo večernic v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja, ki jo bo vodil papež Leon XIV.. Nadškof Pace je spomnil, da je sveti oče baziliko že obiskal takoj po izvolitvi, zatem pa še 14. septembra lani, ko je potekala obeležitev spomina na nove mučence in pričevalce vere. Bazilika, ki jo je letos obiskal tudi kralj Karel, je zato tesno povezana z ekumenizmom. To je tudi kraj, kjer je Pavel VI. leta 1966 podaril svoj škofovski prstan Michaelu Ramseyju, canterburyjskemu anglikanskemu nadškofu. Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja pa je prav tako povezana z zadnjim cerkvenim zborom, saj je prav tukaj bil napovedan drugi vatikanski koncil

Sadovi nicejskega koncila

Nadškof Pace je spregovoril še o nicejskem koncilu, katerega 1700-letnico smo obhajali letos. Obletnica dogodka je ponudila priložnost, da se spomnimo naše veroizpovedi, pa tudi želje, da bi skupaj zrli v prihodnost. Nadškof je izpostavil pomembnost srečanja za zaprtimi vrati, ki je potekalo v sirski pravoslavni cerkvi v Istanbulu, kjer so sveti oče in drugi voditelji dve uri sedeli za okroglo mizo in se poslušali. Gre za zgodovinski trenutek, o katerem sicer ni nobenih zapisov, vendar pa msgr. Pace upa, da ni zadnji te vrste.

Kristus, temelj enosti

V sedanjem svetovnem kontekstu, ki je poln razdeljenosti, je med tistimi, ki si prizadevajo za gradnjo mostov dialoga, zagotovo papež Leon XIV., »mož poslušanja, ki je sposoben le z nekaj besedami pokazati možnost poti naprej«. Njegova prizadevnost je poziv za nas, kajti »tam, kjer ekumenizem postane nekakšna strategija, ki ni geopolitična, ampak geo-cerkvena, je obsojen na propad. Če pa je to nekaj, kar nam pomaga ponovno odkriti Kristusa, ki je temelj enosti, potem postane obljuba za prihodnost.«