Nuncij v Turčiji: Papež v Niceji, zgodovinski korak na poti ekumenizma

Christine Seuss – Vatikan

Sporočilo obiska

Na vprašanje, kakšno sporočilo izhaja iz tega obiska, je msgr. Solczynski odgovoril, da je sveti oče izpolnil željo svojega predhodnika, ki je v program jubilejnega leta kot edino potovanje v tujino vključil obisk Iznika. »Ta želja je takoj naletela na pozitiven odziv turških oblasti, ki so od samega začetka podpirale to potovanje. Po svoji izvolitvi je tudi papež Leon takoj vključil obisk Iznika med svoje obveznosti. In spet je bil prav predsednik republike tisti, ki je podprl prihod svetega očeta. Zato bi lahko rekli, da je prvo sporočilo, ki izhaja iz tega obiska, srečanje občutljivosti, izpovedi vere ter sodelovanja, usmerjenega v integracijo skupnih vrednot, med katerimi je predvsem mir v tej regiji in po vsem svetu.«

Zgodovinsko srečanje v Izniku

V nadaljevanju je nuncij v Turčiji spregovoril o obisku Iznika ob 1700-letnici prvega nicejskega koncila ter o pomembnih srečanjih s predstavniki različnih veroizpovedi. Po njegovih besedah je bil dogodek v Izniku »resnično zgodovinskega pomena in lahko upamo, da bo imel zelo pozitivne posledice na poti k enosti kristjanov. Ekumenski vidik je bil zelo pomemben na celotnem potovanju. Po Izniku se je papež srečal s krščanskimi voditelji z vsega sveta, ki so izrazili pripadnost svojih skupnosti nicejski veroizpovedi, ki, kot vemo, združuje krščanski svet. Papež je svoj obisk zaključil v Fanarju, grški četrti Istanbula, kjer je sedež carigrajskega ekumenskega patriarhata, ter skupaj z Bartolomejem I. sodeloval pri božanski liturgiji v patriarhalni cerkvi sv. Jurija. Menim, da bodo takšni skupni trenutki nedvomno spodbudili ekumensko pot k skupnemu cilju.«

Izjemno sodelovanje s turškimi oblastmi

Msgr. Solczynski je nato povedal, kako je doživljal organizacijo obiska s turškimi oblasti, glede na to, da se ve, da versko življenje v tej državi ni vedno enostavno. »Povedali so mi, da so prvič v zgodovini papeških obiskov v Turčiji uspeli veliko bolj neposredno vključiti različne oblasti v logistično in medijsko organizacijo potovanja. Ni skrivnost, da je bilo to mogoče predvsem zato, ker je turški predsednik podprl papežev obisk. Tako je nacionalna televizija TRT prvič v zgodovini zagotovila prenos in distribucijo vseh dogodkov: od pristanka v Ankari do odhoda iz Istanbula. Turški mediji so bili množično prisotni ne le pri protokolarni strani potovanja, ampak tudi pri izrazito pastoralni strani obiska.« Nuncij se je oblastem za to zgledno sodelovanje še enkrat zahvalil.

Korak k priznanju Cerkve kot pravne osebe?

Naslednje vprašanje se je nanašalo na potrebo, da bi bila katoliška Cerkev v Turčiji priznana kot pravna oseba, na kar so v pogovorih večkrat opozorili tudi duhovniki in škofje. Po nuncijevem mnenju je bil s papeževim obiskom gotovo storjen korak naprej tudi v tej smeri. »Ko sem si ogledoval čudovite posnetke, ki jih je posnel dron nad obalo jezera v Izniku, sem pomislil, da so tudi tam turški mediji sprejeli, da ponovno obravnavajo zgodovino, da bi razumeli pomen tega arheološkega kraja za kristjane in tudi za te anatolske dežele. In morda so odkrili, da je Niceja tudi del njihove zgodovine, ne samo krščanske. Vse to mi daje upanje, da se bo pripoved o krščanski navzočnosti morda spremenila.«

Tudi nekristjani so spoznali del bogastva svoje dežele

Na vprašanje, kaj ga je med papeževim obiskom Turčije najbolj presenetilo, je nuncij odgovoril: »Presenečenj je bilo veliko, največje pa je bila maša v Volkswagen Areni v Istanbulu, ki jo je v živo prenašala TRT World. Prvič v zgodovini je papež med obiskom Turčije obhajal evharistično bogoslužje na prizorišču, ki ni bil katoliški bogoslužni objekt. Hkrati je bila prvič svetu predstavljena javna podoba turških kristjanov. Bil je preprost dogodek, molitven, brez spektakularnosti. Že v zvokih pesmi, v psalmu sta se prepletala vzhodni (aramejski in armenski) ter zahodni svet. Vpliv je bil pozitiven, ker so tudi nekristjani v Turčiji lahko spoznali del bogastva svoje dežele. Tudi zaključne zahvale predsedniku republike za logistično-organizacijsko podporo so navdušile turško javnost. Šlo je za priznanje resnične pomoči, saj ta dogodek brez podpore političnih oblasti materialno ne bi bil mogoč.«

Presegati zaprtost skupnosti

Ob koncu intervjuja pa je msgr. Solczynski povedal, kaj želi katoličanom in kristjanom v Turčiji v prihodnjih letih. Dejal je, da je prva stvar, ki bi jo bilo potrebno storiti, »preseganje zaprtosti skupnosti, ki temelji na etnični pripadnosti in obredih. In sicer zato, ker je tisto, kar vse združuje, velikonočna skrivnost, kot smo lahko doživeli med papeževo mašo. Danes katoliška Cerkev v Turčiji postaja vedno bolj "turška": turški jezik postaja večinski v skupnostih. Verniki so državljani Turčije, pogosto tudi Turki. Danes so vsi škofje turški državljani. Tudi verniki se bodo počutili kot državljani in kristjani, ne da bi bili prisiljeni izbirati«.