Fisichella: Jubilej je poseben čas; upanje ni utopija

Vatican News

Uvodoma je msgr. Fisichella dejal, da »vsak jubilej s seboj prinese nekaj posebnega. Naš jezik je vedno poln vere in ljubezni, zdaj pa smo imeli eno leto veselje in odgovornost, da razmišljamo o temi upanja, kar nas je obogatilo. Tako kot je bilo leta 2016 z usmiljenjem«. Ob tem je nadškof poudaril, da je »upanje nekaj konkretnega, ima obraz, ima ime. Kot je večkrat izpostavil papež Leon, je upanje Jezus Kristus; je to življenje, ki nam ga On daje, je novo življenje, ki ga prejmemo s krstom«. Ne govorimo torej o neki »abstraktni ideji, ampak o oprijemljivi, vidni, konkretni ideji, torej obstajajo znamenja upanja«.

Dar življenja; en oče, vsi bratje

Eno od teh pomembnih znamenj je zagotovo dar življenja. »Ne moremo zanikati, da je velik problem upadanja rodnosti povezan s pomanjkanjem upanja; manjka veselje, da bi lahko gledali v prihodnost. Zapiramo se vase, nismo rodovitni, ne prenašamo več daru življenja iz roda v rod. S tega vidika potrebujemo veliko odgovornost. Zavedati se moramo, da biti prenašalec življenja pomeni zavzemati se za upanje, za veselje in zaupanje v prihodnost,« je prepričan proprefekt, ki je nato spomnil na besede papeža Pavla VI., ko je govoril o »skrivnosti osebe, o zakramentu osebe«. To pomeni, da mi sicer »vidimo nekoga, vendar pa moramo videti, kaj je za tisto podobo! Tam je brat, sestra, odnos, ki se ustvari med nami; ne gre za prazen odnos, ampak za odnos, ki ga napolnjujejo številne vsebine, ki izhajajo prav iz dejstva, da imamo enega samega Očeta. Če smo resnično Božji otroci, je posledica neizogibna: med seboj se moramo prepoznati kot bratje in sestre«.

Jubilej in evangelizacija

V nadaljevanju je msgr. Fisichella poudaril, da ni naključje, da je papež organizacijo jubileja zaupal Dikasteriju za evangelizacijo, saj je »sveto leto otipljivo znamenje evangelizacije«, kar se vidi predvsem na ulicah, polnih romarjev. »To je še posebej očitno na Ulici sprave, del katere je namenjen posameznikom in skupinam, ki poromajo skozi sveta vrata vatikanske bazilike: po poti molijo in pojejo, in to sredi nenehnega vrveža ljudi, turistov, Rimljanov. Mimoidoči, ki vidijo skupino ljudi, ki hodi s križem jubileja in izraža svojo vero, se gotovo sprašujejo, kaj ti ljudje počnejo. Kdo so, od kod prihajajo, kaj želijo, kakšno sporočilo želijo posredovati. Ta vprašanja so namenjena vsakemu od nas in nas spodbujajo k razmišljanju. Zdi se mi, da je to ena izmed temeljnih razsežnosti jubileja, čudovito pričevanje, ki je nalezljivo,« je še dejal proprefekt Dikasterija za evangelizacijo.

En jubilej, dva papeža

Posebnost tokratnega jubileja je ta, da ga je začel papež Frančišek, nadaljeval pa Leon XIV., ki je bil takoj pripravljen prevzeti vse načrtovane obveznosti. Fisichella je spomnil, da so bili prvi meseci jubileja za papeža Frančiška naporni, vključno z obdobjem hospitalizacije. Potem smrt, konklave in izvolitev novega papeža. Nadškof se spominja zlasti papeževega pogreba, ki je potekal v dneh, ko je bil predviden jubilej najstnikov: tedaj je bilo v Rimu zbranih več kot 200.000 fantov in deklet, ki so se prav tako želeli udeležiti pogreba in so sodelovali »z neverjetno intenzivnostjo«.

Mesto Rim

Jubilej zahteva posebno organizacijo, pri kateri je potrebno sodelovanje celotnega mesta in celo države, predvsem sposobnost usklajevanja med različnimi uradi. Po proprefektovih besedah je bilo sodelovanje zelo pozitivno in uspešno. »Rim se je ponovno predstavil kot izredno gostoljubno mesto: odlično je bilo poskrbljeno za varnost, promet in zdravstvo.«

Zaključek jubileja

Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo ob zaključku svetega leta, je msgr. Fisichela odgovoril: »Živeti ga moramo z enako intenzivnostjo, s katero smo živeli vsak dan tega jubilejnega leta. Ne pozabimo, da je v Rim prišlo že več kot 32 milijonov romarjev, da bi se udeležili različnih dejavnosti jubileja. Gre za visoko število, ki nam tudi pove, kako veliko pozornost je Božje ljudstvo posvetilo jubileju.«