Nuncij Zenari: Če želimo mir v Siriji, moramo zagotoviti razvoj
Vatican News
»Gre za dogodek, ki si ga v zgodovini Sirije še pred tremi tedni ni bilo mogoče predstavljati,« je dejal kardinal Mario Zenari, apostolski nuncij v Siriji. Slišal se je z nekaterimi škofi in duhovniki, ki so po srečanju izrazili upanje za prihodnost Sirije. »Ahmed Al Šara je obljubil, da bo Sirija država vseh, vključujoča Sirija, na koncu pa je zaželel vesel božič in leto miru,« je dejal nuncij, ki se je pred tednom dni srečal z novim sirskim ministrom za zunanje zadeve. »Moram reči, da se na ravni voditeljev razumemo glede nekaterih temeljnih načel in vrednot. Seveda pa bo treba nato videti dejanja, preiti od besed k dejanjem. Vsekakor so na včerajšnjem srečanju in na drugih srečanjih vsi škofje pokazali določen optimizem.«
Pomemben prispevek kristjanov pri oblikovanju nove Sirije
So pa tudi kristjani, ki želijo zapustiti Sirijo. In njim je kardinal Zenari želel povedati, naj se ne bojijo in ostanejo v državi. »Zdaj ni čas za odhod iz Sirije, ampak je čas, da se vrnejo tudi kristjani zunaj države. Ker moramo biti v prvi vrsti: kot kristjani smo vsaj z besedami dobili to priložnost. Prisotni moramo biti pri obnovi nove Sirije, in sicer tako, da predlagamo vrednote, ki varujejo človekove pravice, svobodo in spoštovanje vseh. Gorje nam, če tega ne bo!«
Dodal je, da je sicer vsak svoboden, vendar pa kot nuncij prosi to zavezanost, zlasti ljudi, ki lahko dajo svoj poseben prispevek. »Kmalu se bo začela priprava nove ustave. Obrnil sem se na tiste, ki imajo določeno znanje ustavnega prava, na zdravnike, inženirje. Čas je, da zavihamo rokave. To sem povedal vsem Sircem in kristjanom v prvi vrsti. Če nas nekega dne ne bodo več hoteli – upam, da do tega ne bo prišlo – potem se bomo poslovili. Vendar sedaj moramo biti prisotni.«
Odprla se je špranja upanja
Božič se je praznoval v ozračju veselja in upanja, ponekod pa tudi z določenim strahom. Zenari je dejal, da je ob odprtju svetih vrat v baziliki svetega Petra pomislil na to, da »je bila Sirija še pred nekaj tedni mrtva, pokopana«, in da v času pred odprtjem jubileja v srcih mnogih ljudi v Siriji ni bilo vizije prihodnosti. »Nenadoma, povsem nepričakovano, se je to pokopano upanje ponovno pojavilo in si utrlo pot skozi določeno špranjo. Velika vrata upanja, kot so vrata bazilike svetega Petra, se niso na široko odprla, vendar se je odprla ta špranja, odprtina, in to je že nekaj.«
Nevarnost padca v spiralo maščevanja
Po padcu režima Bašarja al Asada so se odprli tudi zapori, kjer je bilo zaprtih, mučenih in ubitih več deset tisoč političnih nasprotnikov režima. Po nuncijevih besedah ta »vrata groze« v ospredje postavljajo tudi vest mednarodne skupnosti, ki bi lahko storila več, da bi preprečila to trpljenje. A kot je dodal, obstaja tudi določena bojazen, saj obstaja velika nevarnost, da bodo ljudje padli v »spiralo maščevanja in hitrih usmrtitev«. O tem mora razmisliti tudi mednarodna skupnost, kajti pravičnost mora biti pravno urejena in pravična.
Sredi trpljenja mnogo dobrih samarijanov
Sicer pa je kardinal Zenari, ki že šestnajst let živi v Siriji, izpostavil, da je sredi krutega nasilja videl tudi mnogo dobrih samarijanov, ljudi različnih verskih skupnosti z globoko vero ter tudi tistih, ki jih je gnalo zelo visoko razumevanje in vrednotenje človekovega dostojanstva. Mnogi med njimi so izgubili življenje, medtem ko so nudili pomoč, in zato se jih je treba spominjati.
Drugo ime za mir je razvoj
Kardinal Zenari je ob koncu pozval vso mednarodno skupnost h konkretnemu delu. »Mir v Siriji je zelo zelo krhek. Gre za zelo delikaten trenutek. Mir je Božji dar, ki ga sami ne moremo zgraditi. A drugo ime za mir je razvoj. Sirija, ki je uničena: ima propadajoče gospodarstvo, poškodovano infrastrukturo, polovica bolnišnic ne deluje, uničene so šole, ljudje so lačni, ni elektrike ... Če želimo mir v Siriji, moramo zagotoviti razvoj. Novo ime za mir je razvoj, ki bo Siriji pomagal, da se bo postavila na lastne noge.«