Slovesnosti v Marijinem svetišču La Vang, »vietnamskem Lurdu«
Paolo Affatato – Vatikan
Vsako leto zlasti ob prazniku Marijinega vnebovzetja v narodno svetišče Device iz La Vanga v nadškofiji Hue poroma veliko število vernikov. Kot je za vatikanske medije dejal p. Landry Varenne, vietnamski duhovnik iz Družbe pariških zunanjih misijonov, se je letos slovesnosti udeležilo okoli 200.000 romarjev. Prišli so s severa, z juga in osrednjega Vietnama ter iz skupnosti, ki živijo v diaspori.
Ne samo romanje, ampak vračanje domov k Mami
Pater Francis Cuong iz kongregacije bratov Srca Jezusovega, ki je pred sto leti nastala prav v škofiji Hue, je danes misijonar v ZDA in se vedno znova vrača na romanje v svetišče La Vang. Po njegovih besedah za vietnamskega vernika iti v La Vang ne pomeni samo poromati v svetišče, ampak gre dobesedno za to, da se »vrne domov k Mami«, da si odpočije od življenjskih naporov. Sam pravi, da vietnamsko ljudstvo goji globoko ljubezen do Marije tudi zato, ker v vietnamski kulturi podoba matere predstavlja daritev in brezpogojno ljubezen ter je nosilni steber družbe, ki je bila v preteklosti matriarhalna. Tudi to je razlog, da verniki prihajajo k Mariji ter ji izrazijo svojo ljubezen in zahvalo.
Marijin zgled za Vietnamce
Ob tem je p. Cuong pojasnil, da vsi verjamejo obljubi, ki jo je Marija dala njihovim prednikom leta 1789: da jih ne bo nikoli zapustila. Prav tako so prepričani, da sprejema njihove molitve za državo, za Cerkev v Vietnamu, za mir. Nadalje je misijonar dejal, da se pobožnost vernikov izraža prek obhajanja svetih maš, zakramenta sprave, križevega pota, molitve ob uri usmiljenja. »Verniki čutijo, da so v srcu Matere, pod njenim plaščem; Marija je zavetje. Verniki se ob Marijinem zgledu učijo prinašati Gospoda in njegovo ljubezen bližnjemu,« je še poudaril p. Cuong.
Začetki pobožnosti
Začetki pobožnosti v La Vangu segajo v leto 1798, v obdobje enega najhujših preganjanj kristjanov v zgodovini Vietnama. Cesar Canh Tinh je odredil uničenje cerkva in zatiranje katoličanov, ki so jih obravnavali kot pripadnike »tuje vere«. Mnogi verniki so bili primorani bežati in so našli zatočišče v gosti džungli La Vang, kjer so trpeli zaradi lakote, bolezni, mraza in v strahu, da jih bodo našli in umorili. Vsak večer so se zbrali pod banjanovcem, velikim drevesom, prižgali ogenj in molili rožni venec. Med eno izmed teh večernih molitev se je prikazala Gospa, odeta v svetlobo. Oblečena je bila v tradicionalno vietnamsko oblačilo, v rokah je imela Dete, poleg nje pa sta stala dva angela. Njeno sporočilo je bilo v prvi vrsti sporočilo tolažbe, saj jim je dejala: »Otroci moji, bodite močni in verujte. Uslišala sem vaše molitve«. Dejstvo, da se je Marija prikazala prav s potezami in oblačili vietnamske žene, ni drugotnega pomena. Njena ikonografija, ki jo je krajevna Cerkev začela širiti zlasti od konca 20. stoletja dalje, izraža globoko vez med vero in identiteto. Po tem, ko so bili katoličani obtoženi, da pripadajo »tuji veri«, La Vang »pričuje, da je mogoče biti v polnosti katoličan in hkrati v polnosti Vietnamec«, pravijo danes škofje v tej azijski državi.
