V pripravi na apostolsko potovanje: mesta, ki jih bo obiskal sveti oče v Španiji

Vatican News

Papež Leon XIV. bo tretji Petrov naslednik, ki bo obiskal Španijo. Svetega Janeza Pavla II. so tamkajšnji prebivalci sprejeli kar petkrat (leta 1982, 1984, 1989, 1993 in 2003), Benedikta XVI. pa trikrat (2006, 2010 in leta 2011, ko je v Madridu potekal Svetovni dan mladih na temo »Ukoreninjeni in utemeljeni v Kristusu, trdni v veri«, na katerem je bilo skoraj dva milijona udeležencev).

Madrid

Svoj obisk konec tega tedna bo papež Leon XIV. začel v Madridu. Gre za glavno in najbolj naseljeno špansko mesto, kjer živi okoli 3,3 milijona prebivalcev. Kljub sodobni infrastrukturi je ohranilo skoraj nespremenjen prvotni videz številnih ulic in različnih zgodovinskih četrti. Med njegovo kulturno dediščino sodijo med drugim Kraljeva palača, park Retiro, Narodna knjižnica Španije in trije pomembni muzeji: muzej Prado, Nacionalni muzej umetnosti Reina Sofía (Muzej kraljice Sofije) in muzej Thyssen-Bornemisza.
Prva zgodovinska omemba mesta sega v leto 865, ko je emir Mohamed I. naročil gradnjo trdnjave v kraju Mayrit na bregu reke Manzanares. Mesto, ki je bilo v 10. stoletju ponovno osvojeno in vključeno v Kraljevino Kastilijo, je bilo obdano z obzidjem. Prvi zagon za širjenje mesta sta dala v 15. stoletju Izabela Kastiljska in Ferdinand Aragonski, Filip II., znan tudi kot Filip Preudarni, pa je bil tisti, ki ga je določil za prestolnico cesarstva. Madrid je dosegel svoj kulturni in politični vrhunec v času Filipa IV., v obdobju baroka in mojstra Diega Velázqueza. S prihodom dinastije Bourbonov in vladanjem Karla III. se je podoba mesta ponovno spremenila, obogatila pa se je z novimi arhitekturnimi čudesi. Leta okoli začetka 19. stoletja so bila tudi leta španskega upora proti transalpski nadvladi in poznejšega napoleonskega zatiranja. Če je bilo 19. stoletje v Madridu nestabilno, se je 20. stoletje izkazalo za tragično zaradi triletne državljanske vojne (1936-1939). Do leta 1975 je sledil režim generala Franca, nato pa je prihod mladega kralja Juana Carlosa iz dinastije Bourbon prinesel svež veter novosti. Španska prestolnica je postala središče pestrega dogajanja, zlasti na področju kulture in mednarodnega turizma.

Barcelona

Barcelona je svetovljansko mesto z velikim kulturnim, gospodarskim, finančnim in turističnim pomenom. Je eno najbolj obiskanih evropskih mest, tako med turisti, ki želijo spoznati katalonsko prestolnico, kot med tistimi, ki se udeležujejo kongresov, sestankov in razstav, ki tam potekajo. Med sprehodom po ulicah lahko odkrijemo sledove tisočletne zgodovine, od rimskih ruševin in srednjeveškega mesta do četrti katalonskega modernizma z značilnimi stavbami, drevoredi in širokimi ulicami. Staro mestno jedro leži skoraj na ravnini, medtem ko se novejše četrti postopoma vzpenjajo proti hribovju v ozadju.
Prve omembe Barcelone segajo v 2. stoletje pr. n. št. in govorijo o mestu, ki so ga ustanovili Kartažani z imenom Barkeno; Rimljani so ga osvojili in ga preimenovali v kolonijo z imenom Favencia Julia Augusta Paterna Barcino. Območje so nato osvojili Vizigoti, Mavri in nazadnje Franki Karla Velikega. Poroka med dedičem katalonske dinastije in potomko Aragonskega kraljestva ter posledična združitev obeh regij sta zaznamovali začetek obdobja velikega razcveta za celotno Katalonijo. Leto 1474 je bilo leto poroke med Ferdinandom Aragonskim in Izabelo Kastiljsko ter rojstva združene Španije, sestavljene iz Kastilje, Katalonije in Aragonije. Barcelona je nato postopoma izgubila svoj gospodarski in trgovski pomen in pojavljati so se začele težnje po neodvisnosti Katalonije, ki so skozi stoletja naraščale. Prva prava deklaracija o neodvisnosti sega v leto 1931, vendar je slava Barcelone kot prestolnice trajala le do državljanske vojne (1936-1939), v kateri je mesto leta 1939 padlo pod okupacijo Francove vojske. Po njegovi smrti 1975 je bila pod vodstvom kralja Juana Carlosa Kataloniji leta 1978 priznana avtonomija.
Barcelona je tudi mesto, kjer je živel in deloval arhitekt Antoni Gaudí, čigar dela vsako leto privabljajo številne turiste. Najbolj znana je cerkev Svete družine (Sagrada Familia), kjer bo papež Leon XIV. maševal 10. junija.

  (ANSA)

Kanarski otoki; Gran Canaria in Tenerife

Iz Barcelone bo papež Leon XIV. v četrtek, 11. junija, odšel na otok Gran Canaria, naslednji dan pa na otok Tenerife. Oba sta del Kanarskih otokov, arhipelaga v Atlantskem oceanu, ki ga sestavlja sedem glavnih in več manjših otokov. Gre za najjužnejšo regijo Španije, ki je zaradi svoje lege v zgodovini veljala za vez med štirimi celinami (Afriko, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Evropo).

Gran Canaria, tretji največji otok Kanarskega otočja, se zaradi izjemne raznolikosti pokrajin in podnebij pogosto imenuje »miniaturna celina«. Sveti oče bo obiskal prestolnico Las Palmas de Gran Canaria, ki leži na severovzhodu, približno 150 km od maroške obale.
Mesto je leta 1478 ustanovil Juan Rejón, v naslednjem stoletju pa je postalo pomembno pristanišče na poti v Ameriko. Leta 1599 so ga nizozemski pirati oplenili in delno uničili, vendar se je hitro opomoglo. V 18. in 19. stoletju je sprejelo številne evropske priseljence, ki so prihajali ne le iz Španije, ampak tudi iz Portugalske, Italije in drugih evropskih držav. Leta 1852 je mesto Las Palmas de Gran Canaria postalo prosto pristanišče in se v naslednjih desetletjih uveljavilo kot eno najpomembnejših španskih pomorskih pristanišč.

Santa Cruz de Tenerife je glavno mesto otoka Tenerife (največjega med Kanarskimi otoki) in glavno mesto istoimenske province. Skupaj z Las Palmas de Gran Canaria je glavno mesto Kanarske avtonomne skupnosti in sedež lokalnega parlamenta.
To območje je bilo naseljeno že pred približno 2000 leti. Sem je leta 1494 pripul Fernández di Lugo in postavil križ, po katerem je mesto dobilo ime. Ta križ je še danes shranjen v cerkvi, posvečeni Brezmadežni, in ga nosijo v procesiji na dan Križa (3. maja). V 16. stoletju je mesto postalo pomembno trgovsko in tranzitno pristanišče na poti v Ameriko, kar je še okrepila trgovina z Anglijo. V prvi polovici 18. stoletja je bilo najpomembnejše središče piratov v makaronezijski regiji. Med letoma 1833 in 1927 je bilo edino glavno mesto province Kanarskih otokov. Leta 1927 je bilo ozemlje razdeljeno na dve provinci, Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife: zato si danes z mestom Las Palmas deli vlogo glavnega mesta.