Papež ob 60. obletnici Neokatehumenske poti: Evangelizacija, temeljna naloga Cerkve

Debora Donnini – Madrid

Svete maše v madridski katedrali Almudena se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi sta bila tudi Kiko Argüello in Carmen Hernández, ki sta se v šestdesetih letih srečala v enem najrevnejših madridskih predmestij, s čimer so se začeli prvi koraki Neokatehumenske poti. Zbranih je bilo tudi veliko otrok in vnukov tistih, ki so bili priča začetkov cerkvenega gibanja, ki je danes prisotno v 138 državah po vsem svetu, z več kot 20.350 skupnostmi, zahvaljujoč številnim misijonarjem, vključno z laiki in zakonci.

Papež: Sprejeti misijonarsko poklicanost

Ob koncu svete maše se je prebralo sporočilo svetega očeta Leona XIV., ki ga je ob tej priložnosti v papeževem imenu podpisal kardinal Pietro Parolin.

»Treba je spomniti – piše v sporočilu –, da je evangelizacijsko poslanstvo temeljna naloga celotne Cerkve, ki si z radostjo in ponižnostjo, v zavzemanju za enost vseh svojih udov in v poslušnosti delovanju Svetega Duha, prizadeva za to, da vsem prinese dar odrešitve.« Papež dodaja, »naj bo to prepričanje spodbuda za prevzem misijonske zavezanosti v korist Božjih ljubljenih otrok«.

Kiko: Pot je sad drugega vatikanskega koncila

O prvih korakih Neokatehumenske poti je na začetku maše spregovoril sam Kiko. Star komaj 25 let je opustil svojo slikarsko kariero in novembra 1964 – v želji, da bi sledil svetemu Charlesu de Foucauldu – začel živeti med revnimi, ki so živeli v barakarskih predelih španske prestolnice. Medtem ko je molil, igral kitaro in bral Sveto pismo, so se okoli njega postopoma zbirali Romi in ljudje, ki so bili odrinjeni na rob družbe ter se soočali z različnimi oblikami stiske.

Ko je avgusta 1965 španska civilna garda hotela porušiti barake, je Kiku uspelo po telefonu poklicati takratnega madridskega nadškofa Casimira Morcilla, ki je ustavil rušenje. Nadškofa je globoko ganil pogled na majhno skupino revnih ljudi, zbranih v molitvi. Ljubezen in pozornost, ki jo je Carmen videla pri škofu Morcillu, jo je prepričala, da je začela sodelovati s Kikom, saj je slutila, da je skupnost, ki je nastala zelo spontano, delo, ki prihaja od Boga.

Škof Morcilla jih je povabil, naj se odpravijo v župnije, o čemer prej niso nikoli razmišljali. S to držo pokorščine se je začela »krščanska iniciacija«, pot krščanske formacije, ki je postala blagoslov za življenje mnogih ljudi in družin in je danes razširjena v 138 državah. Leta 1966 so se v župnijah Madrida začele prve kateheze. Kiko je izpostavil, da v Neokatehumenski poti ne počnejo ničesar brez papeža in škofov: »Če se je Pot tako zelo razširila, je to zahvala podpori vseh papežev, začenši s svetim Pavlom VI., ki so jo razumeli kot dar Svetega Duha za dobro Cerkve.«

Krščanska iniciacija, skupnost in občestvo

Neokatehumenska pot je torej pot krščanske formacije, namenjena odkrivanju krsta in poglabljanju krščanske vere. Kot je zatrdil Kiko, je krščanska iniciacija spodbuda Svetega Duha in eden od sadov drugega vatikanskega koncila. Spomnil je na besede Leona XIV., ki jih je izrekel med srečanjem z italijanskimi škofi, da je namreč treba »obnoviti pozornost do krščanske iniciacije«, ki pa je »ne moremo razumeti zgolj kot pripravo na zakramente« (prim. Govor udeležencem generalnega zasedanja CEI, 28. maj 2026). »Je “naročje”, v katerem skupnost vzgaja v veri in uvaja v velikonočno življenje, v občestvo z Gospodom, v cerkveno bratstvo.«

Podoba tega je Sveta družina iz Nazareta, je dodal Kiko, ki je daljnega leta 1959 prav pri Mariji dobil navdih, naj »ustvari krščanske skupnosti, kot je Sveta družina iz Nazareta, ki bodo živele v ponižnosti, preprostosti in slavljenju. Drugi je Kristus.« »To je ogromna skrivnost, h kateri nas danes kliče Gospod, k ljubezni, k izkušnji popolne enosti v Svetem Duhu, k ohranjanju občestva, kajti edino, kar lahko nasiti našo dušo, je biti popolnoma eno s Presveto Trojico.«

Kardinal Cobo Cano: Cerkev je občestvo

Madridski nadškof, kardinal José Cobo Cano, se je med homilijo zahvalil Neokatehumenski poti za šestdeset let evangelizacijskega dela v različnih okoljih španskega glavnega mesta. Pozval je, naj nadaljujejo svoje misijonarsko delo v povezanosti s škofijskim življenjem, cerkvenim občestvom in pozornostjo do osebne svobode. Izpostavil je, da  Cerkev ni zgolj organizacija ali neka skupina ljudi, ampak je občestvo.

Kardinal Farrell: Drevo krščanske iniciacije je rodilo veliko sadov

Svoj pozdrav je poslal tudi kardinal Kevin Farrell, prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje. Spomnil je, da je Španija dala Cerkvi svetle zglede duhovne prenove s svetniki, mučenci in evangelizacijskimi pobudami. »Med te sadove lahko nedvomno uvrstimo Neokatehumensko pot, ki se je rodila iz plodnega srečanja med njenima pobudnikoma, Kikom Argüellom in Carmen Hernández, ter ubogimi iz najrevnejših predelov Madrida,« je dejal kardinal in izpostavil, kako so »iz teh skromnih začetkov pred šestdesetimi leti nastali številni sadovi: mnogo ljudi se je približalo veri in Cerkvi, številna so bila spreobrnjenja, rodile so se mnoge krščanske družine in številni duhovniški in redovniški poklici, v državah po vsem svetu so nastale misijonske dejavnosti«.

»Lahko rečemo,« je poudaril karidnal Farrell, »da so iz drevesa krščanske iniciacije, ki je ponovno odkrila in udejanila  starodavno cerkveno izročilo katehumenata, vzklile tudi številne druge veje, ki so Cerkvi prinesle in še vedno prinašajo veliko dobrega, kot so potujoči katehisti, škofijska misijonska semenišča, misijonarske družine, nove župnije, ustanovljene na misijonskih ozemljih, evangelizacijska dejavnost missio ad gentes, programi formacije in vodenja za mladostnike po birmi, mesečna srečanja lectio divina in letna poletna romanja, prav tako za mlade.« Vse te številne dejavnosti je Neokatehumenska pot poklicana varovati in negovati za dobro celotne Cerkve.