Sedem besed jubileja upanja, ki ostajajo smerokazi na nadaljnji poti
Wojciech Rogacin – Vatican News
Podtajnik Dikasterija za evangelizacijo msgr. Graziano Borgonovo je za portal madridske škofije Alfa & Omega zapisal, da je vsak romar upanja zagotovo na poseben način doživljal teh sedem elementov svoje romarske poti, ki je vodila skozi sveta vrata bazilike svetega Petra.
»Na ta način je krščansko ljudstvo z veseljem izražalo svojo vero in turisti, ki so bili v Rimu vedno v velikem številu, tega niso mogli spregledati, mnogi med njimi pa zagotovo niso poznali znamenj krščanske tradicije,« piše Borgonovo. Jubilej povzema s sedmimi besedami, ki »so vredne, da jih po koncu jubileja ohranimo na naši življenjski poti«, da bi dosegli mir. To so: oseba, ljudstvo, romanje, molitev, (sveta) vrata, izpoved (vere), odpuščanje.
Oseba in ljudstvo sta dve različni, a neločljivi besedi. Msgr. Borgonovo pojasnjuje, da »Gospod želi doseči mene in nihče mu ne more odgovoriti namesto mene«. Vendar nisem sam; ne morem si predstavljati sebe ločeno od svojih bratov v veri. Vsak romar je bil »povabljen, da se pridruži drugim, da skupaj hodijo po svoji poti, za enim križem«. Tretja beseda – romanje – nakazuje pot. Vendar pa življenjska pot skozi različne bivanjske okoliščine ni zgolj potepanje, ampak postane romanje, ko cilj postane jasen.
Molitev je četrta beseda. Ljudje, ki so po romarski poti hodili skupaj kot ljudstvo in molili. S petjem, premišljevanjem ali v tišini so pričevali, tako na jubilejni poti proti baziliki svetega Petra kot tudi na poti življenja proti večnosti. Vrata je peta beseda. Prehod skozi sveta vrata je slovesen trenutek jubileja. Jezus je rekel: »Jaz sem vrata« (Jn 10,7). Mi nismo odprli vrat v večnost. Bog sam jih je odprl in nam poslal svojega Sina. Ta vrata ostajajo vedno odprta in na voljo so vsakomur, ki se ne ustraši srečanja, h kateremu se odpirajo.
Osrednji trenutek jubilejne poti je izpoved vere. Ob grobu svetega Petra, so romarji molili veroizpoved in v Jezusu prepoznali Sina živega Boga, kakor Simon Peter v Cezareji Filipovi (prim. Mt 16,16). Zadnja beseda je odpuščanje. Desno od Petrovega groba se v baziliki nahajajo spovednice, kjer so romarji lahko pristopili k zakramentu in prejeli Božje odpuščanje, ki ga Gospod v svojem usmiljenju nikoli ne neha podeljevati.
Msgr. Borgonovo sklene, da teh sedem besed, ki jih je treba gojiti vse življenje, vodi k trem teološkim krepostim: veri, upanju in ljubezni. Le tako se bo lahko v našem življenju ustvaril mir.
