Kard. Ambongo: Mir v Afriki je odvisen od nas Afričanov

Svetovni mir je odgovornost vseh

Mirna prihodnost za vse Božje otroke na tej zemlji, se glasi voščilo kardinala Fridolina Ambonge za leto 2026. Tako Afriki kot vsemu svetu zaželi, da bi Kristus, Knez miru, vsem podaril svoj mir in gotovost, da je boljši svet mogoč.

Pridružuje se papeževemu sporočilo na božič, v katerem je Leon XIV. pozval h koncu vojn in nasilja na svetu: »Dobro vemo, da je leto 2025 bilo močno zaznamovano z nasiljem po vsem svetu in na različnih ravneh. Tolažilno je, da je sveti oče ponovno pozval k miru, še posebej ker se številne naše države v Afriki soočajo s konflikti, ki trajajo že vrsto let.«

Kardinal Ambongo, sicer nadškof metropolit Kinšase, pove, da papež nagovarja vest vseh ljudi, še posebej pa kristjanov: »Vsak med nami se mora na svoji ravni zavedati lastne odgovornosti v tem prizadevanju za svetovni mir. Za trenutek si predstavljajmo, kaj bi se zgodilo, če bi se vsak od nas postavil pred Boga in pred lastno vest: verjamem, da bi se izognili vsem tem konfliktom na svetu. Žal naš svet obvladujeta sebičnost in neobčutljivost za trpljenje drugih. Soočamo se z oblastnimi ljudmi, ki si dovolijo zatiranje najšibkejših.«

Prihodnost Afrike je odvisna od Afričanov

Jubilej upanja, ki je zaznamoval leto 2025, je po kardinalovih besedah zagotovo bil prvi jubilej, ki je spodbudil vse družbene in cerkvene kategorije k razmisleku o upanju. »Zame je bil jubilej 2025 dogodek brez primere in velikega pomena,« prizna in v duhu svetega leta želi povedati prebivalcem Afrike, da je boljša prihodnost celine mogoča.

»Če pogledamo družbeno in cerkveno realnost Afrike – pove kardinal – ugotovimo, da različne dela naše celine pestijo konflikti, nasilje, lakota in druge naravne nesreče, pa tudi revščina in pomanjkanje. Prav to pomanjkanje in revščina mnoge naše mlade ženeta, da zapustijo celino in drugje iščejo tisto, kar verjamejo, da je raj. Grozno je, da se ta želja po odhodu pogosto konča s tragedijo v Sredozemlju. Ob koncu leta upanja bi rad spomnil vse naše brate in sestre Afričane, da je za našo celino mogoča boljša prihodnost. Ne smemo obupati, verjeti moramo v svoje sposobnosti, da lahko spremenimo in izboljšamo svojo prihodnost. Vse je odvisno od samih Afričanov. Varujmo vero, da bo naša Afrika nekega dne osvobojena vseh konfliktov. Da nas milosti, ki smo jih prejeli v jubilejnem letu, lahko okrepijo, nam dajo moč za naprej, da spremenimo svojo prihodnost in prihodnost naše celine. Predvsem pa, ostanimo v upanju.«

Spoštovati Afriko

Kardinal Ambongo nadaljuje, da je ta poziv namenjen tudi afriškim voditeljem: »Predvsem moramo ljubiti in spoštovati našo Afriko. Tudi od vseh drugih moramo zahtevati, da jo spoštujejo. Še več, znati jo moramo braniti pred vsemi tistimi, ki jo pridejo plenit, izpraznit, nato pa jo zapustijo. Mi Afričani se še nismo soočili z vsemi posledicami in to moramo storiti, saj je prišel čas.« Kardinal pritrdi, da je papež Frančišek bil velik zagovornik Afrike, saj je Afrika celina revnih in malih: »Papež Frančišek se je zavzemal za male, šibke in revne. Afrika je danes celina, ki med vsemi ostalimi najbolj predstavlja te družbene skupine, o katerih je Jezus rekel, da je njihovo Božje kraljestvo.«

Zasedanje SCEAM: Kristus je vir upanja

Leta 2025 je v Ruandi potekalo 20. plenarno zasedanje Simpozija škofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja (SCEAM), katerega predsednik je kardinal Ambongo. Tema je bila »Kristus, vir upanja, sprave in miru«. Dogodek je opredeli kot »Kairós za Cerkev v Afriki«: »Odvijal se je sredi jubileja in bil osredotočen na upanje, medtem ko je družbeno-pastoralna stvarnost, ki jo živimo v Afriki, vedno bolj zaskrbljujoča. V mnogih regijah naše celine prevladujejo trpljenje, vojne, nesreče, lahkota, suša in poplave, posledično pa trpljenje prebivalcev in nevarnost malodušja. Pastirji vseh Cerkva v Afriki, zbrani v Kigaliju, so se osredotočili na temo upanja v afriškem kontekstu. Kristus je vir upanja v razmerah, kjer ni ne miru ne složnega sobivanja med ljudstvi. Zato so afriški škofje poudarili, da je Kristus vir upanja, a tudi in predvsem vir sprave, miru in dobrega skupnega življenja.«

Afričani se morajo prebuditi in braniti, kar jim je podaril Bog

Na vprašanje, kako pospešiti proces sprave v Afriki, kardinal odgovarja, da razen nekaj držav, kjer demokratični proces deluje in je blaginja prebivalstva prednostna naloga, demokracija v Afriki na splošno upada. »V naših afriških državah, tako kot v preostalem svetu, vedno bolj prevladuje le volja močnih. Bogastvo je edina stvar, ki šteje, in ljudje so ga pripravljeni iskati za kakršno koli ceno. Ko ga enkrat pridobijo, ga uporabljajo zase, za svoje družine in za svoje sosede, medtem ko je večina prebivalstva prepuščena sama sebi. Gre za neravnovesje in rekel bi, da je to tudi nezakonitost in nepravičnost, ki je eden glavnih vzrokov za današnje številne konflikte v Afriki.«

Kardinal Ambongo dodaja, da čarobne rešitve ni. »Afrika pogosto velja za celino, najbogatejšo z mineralnimi viri, z ogromnimi zalogami kobalta, diamantov, bakra, železa, platine in zlata. Zaradi tega velja za rezervoar vseh svetovnih sil, ki jih izkoriščajo v svojo korist. Razmisliti je treba o občutljivem vprašanju upravljanja afriških naravnih virov: celina, najbogatejša z minerali, je vedno tista, ki najbolj trpi. Afrika je vir strateških mineralov za njihovo industrijo, ki jim omogoča prevlado nad svetom. Paradoks je, da te sile včasih izkoriščajo določene Afričane za dostop do virov v svojem izključnem interesu, ne pa v korist celotnega prebivalstva. Dokler bo sistem deloval na ta način, bomo vedno imeli vojno. In to se dogaja v vzhodni Demokratični republiki Kongo. Pred takimi situacijami se morajo Afričani prebuditi. Kot sinovi in ​​hčere te celine moramo prepoznati svojo vlogo pri obrambi tistega, s čimer nas je Bog obogatil: naših naravnih virov. In naši voditelji morajo opustiti logiko moči kot sredstva za osebno ali strankarsko bogatenje na račun drugih. Čas je, da Afrika razume, da moč pomeni služiti svojemu ljudstvu.«