Rasetti: Smo na razpotju, umetno inteligenco uporabljati za dobro človeka
Vatican News
Mario Rasetti, sicer zaslužni profesor teoretične fizike na Politehnični univerzi v Torinu, je prepričan, da je umetna inteligenca »morda največja kulturna revolucija v celotni zgodovini Homo sapiensa« in celo predstavlja »antropološko tranzicijo, saj spreminja način človekovega odnosa do realnosti«. Poudarja velike izzive, ki jih umetna inteligenca predstavlja za človeštvo in ki zahtevajo ozaveščenost in ukrepanje brez odlašanja. Nujnost tega delovanja je že večkrat poudaril papež Leon XIV.
Umetna inteligenca je zelo močno orodje, ki ga je treba usmeriti v dobro človeštva. Eden najbolj kritičnih elementov za Rasettija je hitrost razvoja umetne inteligence, ki ima »dvojno eksponentnost: eksponentno eksponentnost«, kar pomeni, da je rast veliko hitrejša od tiste med industrijsko revolucijo in nas vodi »v režime, v katerih nam naši človeški refleksi ne omogočajo več nadzora nad čimer koli«. Rasetti, ki je bil dolga leta profesor na najbolj uglednih univerzah na svetu, od Oxforda do Princetona, verjame, da se sedaj nahajamo na temeljnem razpotju za človeštvo.
»Umetno inteligenco moramo preoblikovati iz prakse v znanost, še posebej zato, ker jo bomo le tako lahko vodili. Vse slabosti umetne inteligence so povezane z etiko. Potrebujemo ljudi dobre volje, ki jim je mar za prihodnost človeške rase, ne za geopolitiko, ki jo, kot vidimo zdaj, poganjajo sebičnost, prevlada, brezbrižnost.« Umetna inteligenca je izjemno močno orodje, ki temelji na »surovi sili«, torej na naraščajoči računalniški moči, in je sposobna početi »stvari, ki bi jih lahko počeli z glavo, z inteligenco«. Vendar pa jo je, tako kot vsako orodje, mogoče uporabiti za dobro ali zlo, ponavlja Rasetti.
Spregovori tudi o perečem vprašanju okoljske trajnostnosti, s katerim se je treba soočiti preden bo prepozno. Rasetti opozarja, da umetna inteligenca tvega zlom v zvezi energetskim vprašanjem, in sicer zaradi ogromne porabe elektrike in vode, kar dokazujejo primeri Googlovih podatkovnih centrov na Irskem in Microsoftove naložbe v nekdanjo jedrsko elektrarno na otoku Three Mile Island. Za delovanje podatkovnih centrov »so potrebni energija, voda, zelo veliko vode«, pojasnjuje Rasetti. »Ti računalniki porabijo ogromne količine vode za hlajenje stroja. Nekdo lahko reče: “Pa saj je ne zavržejo.” Res je, vendar pa jo predelajo in jo nato spustijo nazaj v okolje pri temperaturi, ki je 3 stopinje višja od začetne temperature, kar ima dramatičen vpliv na okolje.« Zato je to vprašanje, ki ga je treba obravnavati z veliko odločnostjo in brez odlašanja.
Revolucija umetne inteligence v ospredje prav tako postavlja vprašanje resnice. Za Rasettija je »največji problem, s katerim se trenutno sooča umetna inteligenca, prepoznati, ali je vsebina resnična ali napačna«. Umetna inteligenca namreč ustvarja reprezentacije realnosti, vendar je ne razume: »Umetna inteligenca predstavlja, ne razume in niti ne interpretira, preprosto predstavi.« Naše stanje zato lahko primerjamo s Platonovo podobo votline, v kateri človek vidi le sence resničnosti.
Rasetti ob koncu intervjuja poudari človeško superiornost nad stroji. Umetna inteligenca ni ustvarjalna, ne razume globljega pomena izkušenj in se ne zna popraviti, ko v globokem učenju (ang. deep learning) ustvarja »halucinacije«. Kljub vsemu napredku na področju računalniške zmogljivosti ljudje ostajajo edinstveni v svoji sposobnosti razumevanja in izbiranja. Zato Rasetti izpostavlja, da kljub osupljivemu napredku strojev, ki uporabljajo umetno inteligenco, »smo ljudje veliko močnejši od strojev. Vsak od nas je.«
Intervju z Mariem Rosettijem je opravil Alessandro Gisotti. Celoten intervju v italijanščini je objavljen na spletni strani L’Osservatore Romano.
