Sveti oče: Svet potrebuje človeško inteligenco, ki jo razsvetljuje modrost
Sveti oče je zbranim spregovoril o njihovi pomembni vlogi pri oblikovanju zakonodaj, ki urejajo področje tehnologije, zlasti umetne inteligence, ter zagotavljajo zaščito človekovega dostojanstva in skupnega dobrega. Tej temi je namreč posvečeno tudi 17. letno srečanje Mednarodne mreže katoliških zakonodajalcev, ki poteka od 20. do 23. avgusta v Rimu.
Ne le kaj lahko storimo, ampak kaj bi morali storiti
Tema »Človeško dostojanstvo in umetna inteligenca: izzivi, možnosti in nadzor« po papeževih besedah ponuja priložnost za razmislek o enem od odločilnih vprašanj našega časa. »Izjemen napredek umetne inteligence odpira obzorja, ki si jih prejšnje generacije komajda lahko predstavljajo. Vendar pa vsak tehnološki dosežek sooča človeštvo tudi z moralnim vprašanjem: ne le kaj lahko storimo, ampak kaj bi morali storiti? Dejansko se naša človeška družina danes sooča z odločilno izbiro,« je dejal Leon XIV. ter spomnil na okrožnico Magnifica Humanitas, v kateri je zapisal, da »smo morda v skušnjavi, da bi zgradili nov Babilonski stolp, kjer moč, učinkovitost in nadzor zakrivajo obraz človeške osebe; ali pa lahko zgradimo civilizacijo, v kateri tehnologija služi celostnemu razvoju vsakega človeka« (prim. št. 7–10).
»Odločilno vprašanje ostaja isto: Ali tehnologija pomaga ljudem, da postanejo bolj bratski in odgovorni do sebe in drug do drugega? V tem pogledu načela družbenega nauka Cerkve – nedotakljivo dostojanstvo vsakega človeka, skupno dobro, univerzalna namembnost dobrin, subsidiarnost in solidarnost – zagotavljajo zanesljiva merila za razločevanje.«
Naloga zakonodajalcev
In prav zato so zakonodajalci postavljeni v središče tega izziva. »Ker ste odgovorni za oblikovanje politik za upravljanje tehnologije za skupno dobro, vaša naloga ni ovirati inovacij, temveč jih modro voditi (prim. Frančišek, Govor udeležencem srečanja Mednarodne mreže katoliških zakonodajalcev, 27. avgust 2021). Dobra zakonodaja bi morala spodbujati znanstveno in tehnološko ustvarjalnost, hkrati pa varovati temeljne človekove pravice in svoboščine. Uporabnike bi morala zaščititi pred izkoriščanjem, ohraniti osebno zasebnost, zagotoviti preglednost pri uporabi novih tehnologij in jamčiti za njihovo krepitev demokratičnih institucij,« je poudaril papež.
V ta namen so »potrebni čvrsti pravni okviri, neodvisen nadzor, obveščeni uporabniki in politični sistem, ki se ne odpoveduje svoji odgovornosti« (Magnifica Humanitas, št. 106). Takšen nadzor lahko deluje na več ravneh – lokalni, nacionalni in mednarodni –, pri čemer omogoča odprto razpravo o »etičnih okvirih in jih podreja skupnim standardom socialne pravičnosti« (št. 107) ter »zagotavlja, da nobena posamezna ideologija ali interes ne narekuje vrednot, vgrajenih v sisteme umetne inteligence«.
Nove oblike tehnoloških odvisnosti
Sveti oče je nadaljeval, da pa hiter razvoj umetne inteligence prinaša tudi tveganje, da bodo nastale »nove oblike tehnoloških odvisnosti«, pri čemer bodo revnejši narodi vse bolj odvisni od bogatejših. »V zvezi s tem moramo ostati pazljivi, da inovacije ne bi postale še eno sredstvo za ideološki ali ekonomski kolonializem (prim. št. 178–179),« je opozoril. »Žal se soočamo s prikrito obliko prevlade, ko algoritmi odločajo, kdo je viden in kdo ostane neviden, ko digitalne platforme oblikujejo javni diskurz brez odgovornosti in ko je dostojanstvo delavcev podrejeno optimizaciji sistemov (prim. št. 95, 150, 171). Takšen razvoj razkriva nov obraz starodavne skušnjave prevlade in obvladovanja brez služenja.«
»Proti tej kulturi moči Cerkev predlaga “civilizacijo ljubezni” (Pavel VI., Regina Caeli, 17. maj 1970; prim. Magnifica Humanitas, št. 186) – takšno, ki bi modro upravljala umetno inteligenco z vzgajanjem src, ki so sposobna ljubezni, sočutja in odgovornosti. V takšni družbi bi bila prva šola človečnosti družina. Kajti v družini se najprej naučimo zaupanja pred preračunljivostjo, velikodušnosti pred tekmovalnostjo, dialoga pred razdvojenostjo in ljubezni pred močjo. Umetni inteligenci ne smemo nikoli dovoliti, da bi spodkopala to primarno celico družbe – bodisi z zmanjševanjem vrednosti oseb in odnosov na podatke in simulacije bodisi z zasipavanjem mladih umov z vsebinami, ki izkrivljajo želje, ali pa z ekonomskimi modeli, zaradi katerih je družinsko življenje ekonomsko negotovo. Zato vas spodbujam – se je na zbrane zakonodajalce obrnil papež –, da vlagate v politiko, ki krepi zakon in družine, podpira starše pri njihovem vzgojnem poslanstvu in mladim omogoča, da z zaupanjem gledajo v prihodnost.«
Svet ne potrebuje umetne inteligence, ki zmanjšuje človečnost
Papež Leon XIV. je ob koncu govoru še poudaril, da »svet ne potrebuje umetne inteligence, ki zmanjšuje človečnost, temveč potrebuje človeško inteligenco, ki je razsvetljena z modrostjo, politično avtoriteto, ki jo vodi vest, in tehnološke inovacije, ki jih usmerja ljubezen«. »Le tako umetna inteligenca ne bo postala tekmica človeštva, ampak služabnica skupnega dobrega,« je dejal in zagotovil svojo molitev, da bi razprave na srečanju Mednarodne mreže katoliških zakonodajalcev obrodile obilne sadove za posamezne narode in vso človeško družino.
