Assisi pričakuje papeža. Začetek srečanja mladih in aktualnost sv. Frančiška

Daniele Piccini – Vatikan

Papežev obisk

Najprej se je zaustavil ob programu papeževega obiska. »6. avgusta zjutraj bo sveti oče prišel precej zgodaj, ob 8.30, in vse bo potekalo v baziliki Marije Angelske. V njej se nahaja cerkvica Porcijunkula, ki jo je obnovil Frančišek Asiški. V njej je živel, ustanovil red manjših bratov in umrl. To je ključen kraj za našo družino in tudi za 800-letnico Frančiškovega transitusa, ki jo obhajamo letos. Papež se bo v Porcijunkuli zaustavil v kratki osebni molitvi, zatem pa bo odšel na trg, kjer bo pred vso množico, ki ne bo mogla priti v baziliko, prisluhnil trem mladim iz različnih delov Evrope, ki mu bodo zastavili vprašanja o treh različnih temah. Nato se bo papež zasebno srečal s predstavniki frančiškanskih družin, okoli 10.30 pa bo vodil somaševanje ob prazniku Gospodovega spremenjenja.«

Navdih za srečanje in delavnice

V nadaljevanju pogovora je brat Luca podrobneje predstavil dogajanje v dneh pred papeževim obiskom. »Ideja za srečanje se je porodila v želji, da bi podoživeli to, kar so Frančišek in bratje živeli leta 1221, to je rogozniški kapitelj. Red se je zelo razširil in bratje so se zbrali pri Porcijunkuli ob Frančišku, da bi podelili svojo izkušnjo življenja po evangeliju. Radi bi, da bi tudi mladi doživeli nekaj podobnega. Prvi večer jih bosta nagovorila asiški škof Felice Accrocca in profesor Marco Erba, ki bo izkušnjo rogozniškega kapitlja umestil v širši kontekst. Sicer bodo na razpolago različne delavnice, na primer o miru, odpuščanju in poklicanosti. Mladi bodo imeli priložnost, da se ponovno odprejo za Božji klic v svojem življenju. Za udeležence bo torej 4. avgust čas poslušanja, naslednji dan pa bodo v okviru bolj "aktivnih" delavnic lahko govorili in se osebno izrazili. Ves čas bo na voljo tudi t.i. "Goreči grm", kapela, ki jo bodo mladi lahko obiskovali v času med delavnicami. V cerkvi Marije Angelske bo vse dni srečanja potekala stalna adoracija, poleg tega pa bo na voljo tudi ogled dveh razstav. Ena je posvečena Frančišku in so jo pripravili manjši bratje iz Umbrije in Sardinije. Namen je, da ga predstavimo javnosti in razjasnimo številne podobe, ki so mu bile pripisane, pri čemer izhajamo iz Frančiškovih besed v njegovi oporoki. Drugo razstavo pa so pripravili nekateri študenti iz Lombardije. Izhajali so iz konkteksta vojne in uspeli izpostaviti ljudi, ki so prinesli luč s pomočjo milosti evangelija.«

Povabljeni tudi neverni mladi

Srečanje v Assisiju je namenjeno mladim med 18. in 33. letom, tako vernim kot tudi nevernim. Brat Luca je povedal, da pričakujejo okoli 2.150 udeležencev, poleg njih pa še večje število vernikov, ki bodo prišli na sveto mašo s papežem. Po njegovih besedah je frančiškane dejstvo, da Frančišek še vedno privlači ljudi ne glede na vero, nekoliko spodbudilo, da so povabili tudi tiste, ki morda želijo narediti korak onkraj predsodkov, da bi ponovno vzpostavili stik z bistvenimi stvarmi v življenju in morda srečali Gospoda.

Odnos mladih do svetega Frančiška

Na vprašanje, kakšen je odnos mladih do svetega Frančiška, v katerem so združene številne teme, ki so jim blizu (skrb za okolje, radikalnost odnosa s Kristusom, ljubezen do poslednjih, spoštovanje žensk), je brat Luca odgovoril: »Frančišek očara ter privlači; in to, kar privlači, je njegova preprostost in kako nagovarja življenje mladih, kot da bi bil njihov sovrstnik, predvsem pa dejstvo, da je bil že od nekdaj velik sanjač. V življenju se nikoli ni zadovoljil z malim, in prav to navdušuje mnoge mlade. Vsakič, ko tukaj srečam mlade, jim z veseljem zastavim vprašanje. Ne glede na njihovo starost, jih vedno vprašam: "Kakšne so vaše sanje?" "Katera je največja želja, ki jo nosite v srcu?" Žalostno je slišati, da mnogi ne znajo odgovoriti. Kot da bi že vrgli puško v koruzo, namesto da bi prisluhnili Frančiškovemu življenju in videli, da nikoli ni vrgel puške v koruzo.«

Aktualnost »asiškega ubožca«

V zadnjih letih na italijanskih lestvicah najbolj prodajanih knjig prevladujejo dela o svetem Frančišku. Po besedah brata Luca je razlog za to, da je zanimanje za »asiškega ubožca« preseglo meje strokovne literature in se razširilo tudi med laično javnostjo, dejstvo, da se Frančišek dotika tematik, ki so zelo sodobne, zelo aktualne. »Skrb za stvarstvo, spoštovanje odnosov, videti drug drugega kot brate v okolju, kjer je vedno več individualizma. To so vse teme, ki globoko zadevajo današnjega človeka. Nevarnost, ki se ji moramo izogniti, je prav to, da bi Frančišku pripisovali besede, ki jih ni izrekel, ali mu pripisovali identiteto, ki mu v resnici ne pripada.«

Pogosta zmota o Sončni pesmi

»Takšen primer je Sončna pesem, ki se jo pogosto razlaga kot hvalnico ekologiji. Kot da bi bil Frančišek ekolog par excellence in da so ustvarjenine bistvene ter imajo prednost v Frančiškovem življenju. Če Sončno pesem beremo na ta način, jo razumemo napačno. Frančišek jo je napisal takoj po tem, ko je prejel stigme na gori La Verna, imel je hude bolečine in je bil skoraj popolnoma slep. Poleg tega so ga njegovi bratje izločili, niso ga več hoteli kot generalnega ministra reda. Živel je v trenutku velikega zunanjega in notranjega trpljenja, zato človeško gledano ne bi mogel napisati česa podobnega. Frančišek razume, da nima smisla, da bi se pritoževal ali jezil na Gospoda, ampak da je v tistem trenutku edina dobra stvar ta, da dvigne pogled in hvali Boga, se mu zahvaljuje in ga vidi v vseh stvareh, ki ga obdajajo. V Sončni pesmi hvalnica torej ni namenjena ustvarjeninam, ampak Frančišek prek njih hvali Boga, saj Ga one lahko hvalijo na popoln način in so odtis Boga; videti ustvarjenine zato pomeni videti del Boga. Poleg tega zadnje vrstice ne govorijo o ustvarjeninah, ampak o odpuščanju, trpljenju, smrti. To je Frančišku pomagalo, da se ni zaprl v svoje napore in trpljenje.

V okviru dogodka bo v baziliki Marije Angelske vse do praznika svetega Frančiška na ogled razstava, ki smo jo že predstavili na lanskem srečanju. Ko včasih vodimo obiskovalce po tej razstavi, smo opazili, da ljudje ob koncu večkrat rečejo: "Frančiška nismo poznali!"«.

Kaj lahko Frančišek pove Evropi

Ob koncu pogovora pa je brat Luca spregovoril še o tem, kaj lahko Frančišek danes pove Evropi. »Upamo, da bo lahko pomagal pri vprašanju o smislu in globini, ki ga mladi nosijo v sebi. Da bi Frančišek tem mladim pomagal pri tistih vprašanjih, ki jih že nosijo v sebi; pri tistem iskanju, ki je morda že našlo cilj, a ki potrebuje spremstvo očeta, prijatelja – ki bi lahko bil Frančišek –, sposoben presegati meje verskega konteksta ter resnično objeti vsak možen kontekst.«