Sveti oče: Zgodovina Pavie je zasidrana v univerzalni vrednoti krščanske ljubezni

Med srečanjem na Trgu zmage, ki so se ga poleg samih meščanov udeležili tudi predstavniki cerkvenih in občinskih oblasti, je izpostavil, da je »zgodovina Pavie zasidrana v univerzalni vrednoti krščanske ljubezni«; mestne ulice in trgi izžarevajo lepoto, ki je prežeta z bogato zgodovino. Ko se zdi, da brezbrižnost razgrajuje našo skupnost, moramo »obnoviti aktivno sodelovanje vseh v mestnem življenju«. Ko se soočamo z degradacijo, smo »poklicani, da širimo jezik predanosti in služenja, ki trge, parke in ulice ohranja kot izvrstne kraje srečevanja«.

Sveti oče je spregovoril tudi o svetem Avguštinu ter poudaril, da ni mogoče verovati brez razmišljanja, najvišjih vprašanj razuma ni mogoče osvetliti brez vere. »S to zaupno odprtostjo namreč človeški razum sprašuje in načrtuje: ne zapre se v logiko profita ali prevlade, ampak odkriva nove načine, kako skrbeti zase in za svet.«
 

Govor papeža Leona XIV. prebivalcem mesta Pavia

Pavia, Trg zmage, 20. junij 2026

Vaša ekscelenca, gospod župan, spoštovani predstavniki oblasti, dragi bratje in sestre!
Zahvaljujem se vam za topel sprejem in prijazne besede dobrodošlice. Po besedah škofa in župana se Pavia sama predstavlja, ko daje glas lepoti vašega mesta. To je zahtevna lepota, saj predstavlja dragoceno zapuščino preteklosti, ki obvezuje sedanjost. Mesto je dejansko dar in dolžnost za tiste, ki v njem živijo: s tega trga se tega vsi zavedamo, ko vidimo, kako se življenja njegovih prebivalcev odražajo v okoliških stavbah in kamnih.

Nahajamo se med znamenitostmi, ki govorijo o vas in zato govorijo vam. Ne mislim le na tiste starodavne, temveč na domove, šole, univerze, bolnišnice in župnijska središča. Vse to so pomembni kraji, strukture z lastnim pomenom, ki pričajo o gostoljubnosti, vzgoji in kulturi. V svojih različnih oblikah izpričujejo enako skrb za posameznika v skupnosti, s svojim dostojanstvom in vrednotami, ki vas združujejo kot eno ljudstvo in so tudi temelj italijanske ustave.

Ko se sprehodimo skozi zgodovinsko središče Pavie, ulice in trgi izžarevajo lepoto, ne površinsko, temveč lepoto, ki je prežeta z zgodovino. To je značilnost evropskih mest: medtem ko v njih prepoznavamo iznajdljivost in meščanski čut tistih, ki so jih zgradili, se zavedamo, kako vrednost urbanega tkiva ohranja njihovo vsakdanje življenje in edinstveno vlogo, ki jo ima vsako mesto na nacionalni in mednarodni ravni.

Beseda »mesto« [it. città], ki izhaja iz latinske besede civitas, ne označuje le kraja, temveč tudi človeško stanje: mesto je eno za vse, tako v ednini kot v množini. Ljudje, ki v njem prebivajo, sestavljajo družbo, torej organizem, ki mora biti v svojih odnosih in zakonih dobro urejen. Biti družben pomeni biti podporen, delovati kot pravi družabniki: motivirani s skupnim dobrim in ne z delnimi interesi. Meščani so vedno someščani! Pravzaprav se demokratični organ, ki skrbi za mesto in spodbuja blaginjo njegovih prebivalcev, imenuje »občina«.

Ker so ljudje odgovorni za javni prostor, se ob soočanju s trenutnimi izzivi vprašajmo, kaj krepi in kaj spodkopava naše domove: vprašajmo se, kaj krepi našo družbo in kaj ji škoduje. Sicer to, kar pripada vsem, tvega, da postane nikogaršnje: ko se zdi, da brezbrižnost razgrajuje našo skupnost, moramo obnoviti aktivno sodelovanje vseh v mestnem življenju. Soočeni z oblikami degradacije in meščanske nepismenosti smo poklicani, da delimo jezike predanosti in služenja, ki trge, parke in ulice ohranjajo kot izvrstne kraje srečevanja. Ta dobra oblika meščanstva zna gojiti harmonijo skozi dialog in konstruktivna srečanja med ljudmi in kulturami, ki oživljajo Pavio.

Danes vsakega med vami vabim, naj v sebi ponavlja: Zanima me naše mesto! Zanima me zdravje oseb, ki so ob meni, zanima me lepota kraja, v katerem živim, zanima me kakovost življenja v okoljih, v katerih delam in kjer preživljam prosti čas. Zanima me ta rodovitna ravnina, kjer je na vsakem polju in v vsakem jarku znamenje potrpežljivega dela tistih, ki so stoletja poslušali ritem stvarstva in se čutili v sožitju z naravo.

Obdelovanje zemlje odraža spodbujanje kulture, za kar je Pavia še posebej lep zgled. Ob spominu na vašo slavno akademsko tradicijo mislim predvsem na mlade in študente, ki obiskujejo mestno univerzo. V tem kulturnem središču ne pristopijo le k množici znanja, temveč doživijo sistem, ki je sposoben oblikovati posameznike, ne da bi pri tem spekuliral o njihovem delu. Spodbujanje znanosti namreč pomeni spodbujanje človeka, ki mora vedno ostati protagonist lastnega raziskovanja.

S tega vidika vsakemu znanju ustreza določena oblika skrbi: tako kot medicinska znanost skrbi za človeško telo, se sodna praksa ukvarja z družbenim telesom, filozofija pa raziskuje misel, iz katere človek razvija vso svojo umetnost. Vse, kar izvemo o svetu, nam pomaga spoznati nas same in nas na novo sprašuje o našem obstoju, ki ga žeja po resnici in pravičnosti. S to žejo je bila napolnjena duša svetega Avguština, kar je znamenje zdravega nemira, ki kipi v človeku, ki raziskuje, ki se uči, ki vzgaja. Njegov lik, ki uteleša naporen in nenehen dialog med vero in razumom, pričuje o njuni medsebojni pripadnosti.

Ni mogoče verovati brez razmišljanja, najvišjih vprašanj razuma ni mogoče osvetliti brez vere. S to zaupno odprtostjo namreč človeški razum sprašuje in načrtuje: ne zapre se v logiko profita ali prevlade, ampak odkriva nove načine, kako skrbeti zase in za svet. Glede na mero, s katero veruje, se človek ne sprijazni s koncem, z nekim zgodovinskim delčkom, ki se zaključi s smrtjo: prav vera nas opominja, da nismo podvrženi neznani usodi, ter podpira gotovost, da je Bog stvarnik in rešitelj življenja.   

V tem smislu tudi v mestu Pavia Cerkev deluje kot naročje, ki sprejema vse in tako rojeva novo človeštvo. Tudi danes je najstarejša mestna ustanova poklicana, da evangelizira zlasti kot ognjišče vere in kot dom ljubezni, ki služi najmanjšim, revnim, osamljenim ali ostarelim ter v to skrb za človeka vključuje vse prostovoljne dejavnosti, ki jim namenjam svoje spoštovanje in zahvalo. Zahvaljujoč vašemu prizadevanju Pavia cveti ne le v smislu dobrin, ampak tudi kreposti: vedno spoštujte dostojanstvo vsakega človeškega življenja! Križ, ki je v grbu vašega mesta, je veliko več kot le heraldični simbol; je povzetek kulture: spominja nas, da je zgodovina Pavie zasidrana v univerzalni vrednoti krščanske ljubezni; in je zgodovina, ki jo je treba pisati skupaj, z ustvarjalnim spominom v razumevanju med meščani in združenji, med Cerkvijo in javnimi organi, med generacijami in kulturami.

Drage sestre, dragi bratje, ko vas vabim, da daste vse od sebe za dobro vseh, iz srca blagoslavljam vas, vaše domove in vaše družine. Hvala!