Sveti oče: Vrednost osebe ni odvisna od tega, kar ustvari ali proizvede
Vatican News
Uvodoma je papež izrazil svoje veselje nad tem, da lahko obhaja stoletnico rojstva tega častitljivega Božjega služabnika s člani Fundacije, ki nosi njegovo ime in nadaljuje njegovo delo. »Profesor Lejeune, ki ga je pretreslo trpljenje otrok s posebnimi potrebami, jim je posvetil svoje življenje znanstvenega raziskovalca. S svojim najbolj znanim odkritjem, kromosomsko motnjo, ki povzroča trisomijo 21, je postal pionir sodobne genetike, priznan po vsem svetu; o tem priča dolg seznam njegovih častnih nazivov. Biti zdravnik je bilo zanj tudi poslanstvo in nikoli ni prenehal iskati možnosti za zdravljenje, da bi olajšal trpljenje svojih bolnikov, ki jih je imenoval "ubogi med ubogimi". Goreče je zagovarjal življenje in dostojanstvo najbolj ranljivih, tudi za ceno lastne kariere. Rad je rekel, da je medicina "sovraštvo do bolezni in ljubezen do bolnika".
Sveti Pavel VI., ki se je zavedal akademske odličnosti profesorja Lejeuna in njegove neutrudne predanosti Cerkvi, ga je imenoval za člana Papeške akademije znanosti. Kot veste, sta bila kasneje njegovo globoko prijateljstvo s svetim Janezom Pavlom II. in njun skupen pogled glede varovanja življenja izhodišče za ustanovitev Papeške akademije za življenje, ki jo je profesor Lejeune videl kot nujno ustanovo spričo številnih groženj proti življenju.«
V nadaljevanju govora je sveti oče spomnil, da je Lejeune kmalu razumel, da bo njegovo znanstveno odkritje uporabljeno zato, da bi odstranili osebe s trisomijo 21 še preden bi se rodile. »Zato ni okleval in je postal njihov zagovornik ter obsodil kršitev Hipokratove prisege in novo evgeniko, ki jo je imenoval "kromosomski rasizem". S svojimi preroškimi govori je branil življenje vsakega človeka v imenu nedotakljivega dostojanstva, ki izhaja iz stvariteljskega dejanja Boga. Glede tega je vpraševal in svetoval ustanovam in oblastnikom po vsem svetu. Zaradi tega boja je bil v nekaterih krogih deležen ostrih kritik.
Profesor Lejeune se je zavedal, da tehnika lahko pomaga medicini, vendar pa je ne more nadomestiti. Poleg tega je vedel, da se lahko tehnika uporabi proti medicini – ki je po naravi v službi življenja –, kot se to zgodi, ko se tehnika izmakne vsakemu nujnemu etičnemu nadzoru in kadar prevladajo izračuni učinkovitosti, donosnosti ali koristnosti. Vendar vrednost osebe ni odvisna od tega, kar ustvari ali proizvede. Zato si zdravnik nikoli ne bi smel dovoliti, da bi na podlagi laboratorijskih algoritmov odločal o življenju določenega zarodka ali določene ostarele osebe! Medicina nikoli ne sme postati služabnica načrtovani smrti!«
Zatem je papež spomnil, da danes Fundacija nadaljuje delo, ki ga je profesor Lejeune začel na treh področjih: raziskave, zdravljenja in brezpogojnega varovanja človeške osebe. »Vesel sem zaradi vloge, ki jo imate na svetovni ravni na področju raziskav glede genetsko pogojenih motenj v duševnem razvoju. Ustanovili in podpirali ste tudi Inštitut Jerome Lejeune, ki nudi svetovanje tisočem pacientom z različnimi duševnimi motnjami.
Rad bi vam izrazil svojo podporo pri vašem zavzemanju za življenje in človeško dostojanstvo, zlasti pri javnih organih. Vem, da redno sodelujete v družbenih razpravah z namenom zaščite vsakega človeka v vseh okoliščinah njegovega življenja. Vem tudi, da si prizadevate za spodbujanje kulture življenja prek Mednarodne katedre za bioetiko, ki nudi akademsko formacijo različnim strokovnjakom na tem področju: zdravstvenemu osebju, pravnikom in filozofom. Zahvaljujem se vam za to izobraževanje, ki ga nudite moškim in ženskam, ki bodo tako v prihodnosti lahko prispevali k zagotavljanju medicinske etike v službi človeškega dostojanstva in življenja.«
Ob koncu je sveti oče besedo namenil še navzočim osebam s trisomijo 21 in njihovim družinam, otrokom profesorja Lejeuna, ter članom Fundacije iz Španije, Argentine, ZDA, Portugalske, Italije, Tunizije, Slonokoščene obale in Koreje. Pohvalil je njihovo delo, ki ga kot laiki opravljajo v ljubezni do resnice, po sledeh častitljivega Božjega služabnika Jeroma Lejeuna. »Kakor on bodite zavzeti pričevalci v družbi, v službi nenehnega iskanja skupnega dobrega. To je prvo pomembno načelo družbenega nauka Cerkve in "družbene oblike" dostojanstva, priznanega vsakemu človeku (Magnifica humanitas, št. 59). Skupno dobro ne izključuje nikogar od tistih, ki so bili ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti.
Sporočilo in delo častitljivega Božjega služabnika Jeroma Lejeuna temeljita na univerzalnosti razuma in srca, ki sta združena. Naj navdihuje pogum za resnico v številnih mladih in strokovnjakih, ki hrepenijo po doslednosti; naj jim pomaga brez togosti združevati razum in vero, besedo in dejanja, neobsojanje ljudi in zavračanje laži.
Izročam vas Marijini priprošnji, prosim jo, naj vodi vaše korake, podpira vaša prizadevanja in razširja svojo nežnost na vse krhke ljudi.«
