Sveti oče: Služenje ranljivim je pot, ki odpira srca in prenavlja družbo
Vatican News
Sveti oče je po uvodnih pozdravih dejal, da prizadevanja Organizacije odražajo jasno priznanje človeškega dostojanstva in bratstva, kar je v skladu z zavezanostjo Cerkve k celostnemu človeškemu razvoju in k pozivu k ljubezni do bližnjega. »To skupno zavzemanje ima poseben pomen v luči naše skupne zgodovine. Pred šestinšestdesetimi leti je delegacijo vaše organizacije sprejel papež Janez XXIII. S preprostimi a globokimi besedami iz Prve Mojzesove knjige "Jaz sem Jožef, vaš brat" (1 Mz 45,4) je potrdil našo skupno človeškost ter našo skupno duhovno dediščino v Abrahamu, Izaku, Jakobu in Jožefu. Kasneje je bil pripravljen traktat, ki opisuje novo razmerje med katoliško Cerkvijo in judovstvom. Ta je bil temelj za tisto, kar je postalo "srce in ustvarjalno jedro" (Govor ob 60. obletnici Nostra Aetate »Hoditi skupaj v upanju«, 28. oktober 2025) izjave drugega vatikanskega koncila Nostra Aetate o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev.
Ta pomemben dokument, katerega 60-letnico je Cerkev obhajala lani, je "odprl novo obzorje srečanja, spoštovanja in duhovne gostoljubnosti" (Splošna avdienca, 29. oktober 2025). Med drugim je potrdil resnico, da vsi pripadamo eni človeški družini. Tako je zasadil seme upanja, ki "je zraslo v mogočno drevo, … ki nudi zavetje in rodi bogate sadove razumevanja, prijateljstva, sodelovanja in miru" (ibid.). S tem, ko je Nostra Aetate priznala naravno dostojanstvo vseh moških in žensk, se je odločno uprla antisemitizmu in izjavila, da Cerkev zavrača vse oblike diskriminacije ali nadlegovanja zaradi rase, barve kože, življenjskih razmer ali vere (prim. Nostra Aetate, 4-5). V svetu, ki je še vedno ranjen zaradi razdeljenosti in sporov, nas je pozvala, naj gremo onkraj preteklih nesporazumov in si prizadevamo za sodelovanje za skupno dobro.«
Ob tem je papež dejal, da se isti duh solidarnosti konkretno izraža v naši skupni skrbi za ljudi v stiski. »V svoji apostolski spodbudi Dilexi Te sem zapisal, da je ljubezen "predvsem način gledanja na življenje in način, kako ga živimo" (120). Služenje revnim, odrinjenim na rob in nemočnim je način srečanja s svetim; po njih nam božji glas še naprej govori (prim. ibid, 5). Kakor nas spominja prerok Izaija, ko delimo kruh z lačnimi in skrbimo za tiste v stiski, Gospodova luč "napoči kakor zarja" (prim. Iz 58,7-8). Ta luč nas vabi, da bi služenje ranljivim videli kot pot, ki odpira srca in prenavlja družbo.«
Ob koncu nagovora je sveti oče pohvalil predanost, s katero Organizacija pomaga revnim in pomoči potrebnim, se bori proti sovraštvu in nestrpnosti ter si prizadeva graditi za boljši svet za vse. Prav tako je navzočim zagotovil svojo molitev za njihove drage in za tiste, katerim služijo. »Naj vaše poslanstvo okrepi dialog, poglobi medsebojno razumevanje ter prispeva k miru, ki ga naš svet tako nujno potrebuje.«
