Sveti oče o kardinalu Ruiniju: Pastir, ki je služil ponižno in predano
Vatican News
Moder in skrben pastir
Sveti oče je uvodoma dejal, da je bil kardinal Ruini »moder in skrben pastir Kristusove črede«. »Veliko let je služil Cerkvi in z enako predanostjo opravljal tako najskromnejše naloge kot tudi tiste bolj odgovorne, ki mu jih je Gospod zaupal kot duhovniku, škofu in kardinalu: pri poučevanju, študiju in teološkem poglabljanju, pri pastoralnem služenju, delu z mladimi, na kulturnem področju, pri skrbi za laike in duhovne poklice ter pri opravljanju vodstvenih nalog.
Cerkev v Italiji, ki ji je približno 17 let služil kot predsednik Škofovske konference, mu veliko dolguje; prav tako rimska škofija, v kateri je enako dolgo opravljal službo vikarja svetega očeta. Znal je voditi Božje ljudstvo in brate v škofovstvu v pomembnih in delikatnih trenutkih ter se z navdušenjem, razločevanjem in pogumom soočal s številnimi izzivi.
Njemu gre zasluga za intuicije in pobude, ki so globoko zaznamovale pot cerkvene in tudi civilne skupnosti. Pomislimo na "Kulturni projekt"; na njegovo predano prizadevanje za spodbujanje prispevka katoliškega sveta na najrazličnejših področjih verskega, civilnega in političnega življenja v Italiji; na veliko delo škofijske sinode in njegovo udejanjanje tukaj v Rimu; na njegovo dejavno navzočnost in dialog na različnih ravneh življenja Cerkve, pa tudi v laičnem svetu in družbi.«
Nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni
V nadaljevanju homilije se je papež Leon XIV. zaustavil ob prebrani Božji besedi ter ob nekaterih mislih, ki jih je zapisal kardinal Ruini. »V prvem berilu so odmevale besede apostola Pavla: "Ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni" (Rim 8,38-39). To je resnica, ki je navdihovala tudi kardinala Ruinija pri njegovem služenju. Božja ljubezen je zvesta, nič je ne more premagati niti nas ločiti od nje, ker je njegov dar, prihaja od Njega in je izlita na nas onkraj vseh naših zaslug in slabosti. Naš dragi brat je v času svojega dolgoletnega služenja vernike in skupnosti, ki so mu bili zaupani, spremljal skozi številne preizkušnje; in prav v nepremagljivi Gospodovi ljubezni in v odgovoru vere na ta dar moramo iskati vir moči, s katero jih je soočal.«
Hvaležnost in molitev
»V svoji duhovni oporoki je kardinal Camillo, ko je govoril o številnih ljudeh, katerim je bil hvaležen za dobro, ki so mu ga storili, zapisal: "Od njih sem prejel nič manj kot tisto, kar sem skušal dati." Mislim, da so to besede, ki lahko tudi nam pomagajo živeti svoje odgovornosti in različne službe z enako ponižnostjo in z istim zaupanjem v Boga.
Poleg tega je sam pričal, da je bil eden izmed virov, ki so ga najbolj spremljali v njegovem dolgem življenju, že od otroštva, molitev: preprosta, iskrena, sveža v najbolj nežnih letih, potem pa je z leti dozorela, vse do obdobja krhkosti in bolezni.«
Da bi prišli tja, kjer nas Gospod čaka in želi
»Drugi stavek iz Svetega pisma, ki nam ga je ponudila liturgija in ki nam lahko pomaga, da ta trenutek milosti živimo plodno, so Jezusove besede, ki smo jih slišali v evangeliju: "Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz" (Jn 17,24). V njih najdemo povzetek programa, smeri in končnega cilja življenja, podarjenega za dobro bratov ter živetega v nenehnem iskanju Božjih načrtov za lastno in njihovo zveličanje. Kardinal Ruini je glede tega zapisal: "Upam, Gospod, da nisem deloval iz osebnih interesov, ampak zaradi ciljev, ki so mi bili zaupani in ki sem jih iz srca vzel za svoje" (Duhovna oporoka). Lepo se je v tem trenutku spomniti na resničnost, ki je globoko, onkraj in nad vsako drugo skrbjo, oživljala njegovo pastirsko srce. Medtem ko ga spremljamo z molitvijo in daritvijo evharistije, vzemimo za svojo njegovo željo, da bi prišli tja, kjer nas Gospod čaka in želi, v večno radost, ter da bi hodili proti cilju, z željo, da ga bomo deležni skupaj z drugimi, združeni v Njem in med seboj, za vedno.«
Zgled Janeza Pavla II.
»Kardinal Ruini je imel milost, da je osebno poznal in delal z nekaterimi velikimi svetniki zadnjih časov, kot sta sveti Pavel VI. in sveti Janez Pavel II. Zlasti o svojem odnosu s papežem Wojtylo, s katerim je dolga leta sodeloval, je zapisal: "V Janezu Pavlu II. sem doživel tvojo navzočnost, Gospod, z lastnimi rokami sem lahko otipal združenost v molitvi, neločljivost molitve, življenja in apostolata, pogum vere, ki vodi zgodovino, sposobnost ljubiti in odpuščati" (ibid.). Menim, da je kardinal iz zgleda poenotenega življenja velikega papeža znal veliko pridobiti, saj lahko tudi pri njem prepoznamo mnoge lastnosti, s katerimi opisuje svetega papeža; in mislim, da lahko skladnost občutij tudi nas navdihuje na naši poti.«
Resnica, ki prihaja od Boga, je središče in temelj
Ob koncu homilije pa se je sveti oče zaustavil še ob škofovskem geslu kardinala Ruinija, za katerega je dobil navdih v Janezovem evangeliju: Veritas liberabit nos, »Resnica nas bo osvobodila« (prim. Jn 8,32). »Te besede povzemajo globoko razumevanje osebe in svobode, ki nam ga je razodel Kristus in ki ga uči Cerkev: ustvarjeni smo za resnico in dobro, in samo v tem najdemo enost, mir in polno uresničenje, tako v zemeljskem življenju kot v večnosti. Jasno nas spominjajo na sporočilo, ki je še posebej pomembno za naš čas, v katerem nas lahko zmedejo relativistični odkloni in popolnoma fluidni pogledi na stvarnost in človeka. Če gledamo življenje kardinala Ruinija, na to, kako je živel in kako je zapustil ta svet, lahko v tem prepoznamo znamenje moči in trdnosti, s katerima človek raste in dozoreva, ko v Resnici, ki prihaja od Boga, najde središče in temelj svojega obstoja.
Ob koncu želim izreči besedo zahvale tistim, ki so, kot sem že omenil, kardinala spremljali, mu pomagali in ga podpirali pri njegovem delu, med njegovim pastoralnim služenjem ter posebej v letih starosti in bolezni. Zlasti bi se rad zahvalil tistim, ki so mu bili z zvesto predanostjo blizu do konca. Naj Gospod vsem povrne, naj podeli tolažbo sorodnikom in vsem dragim, njemu pa naj podeli nagrado svojega miru, ki je brez konca.«
