Papež študentskim katoliškim društvom: V nemški in evropski družbi biti priče modrosti evangelija
Okrepiti vez bratstva
Člani nemških študentskih katoliških društev so letos prvič zbrani na konferenci Cartellversammlung zunaj Nemčije. »Vaša odločitev, da pridete v Rim, ad Petri Sedem, izvira iz katoliške vere, ki vas opredeljuje, iz občestva, ki nas povezuje kot Jezusove učence, in iz kulturnih dejavnosti, ki jih pripravljate,« je na začetku govora dejal papež in dodal, da bi želel spregovoriti prav o teh treh vidikih ter s tem »okrepiti vez bratstva, ki združuje vas in vašo skupno predanost Cerkvi«.
Katoliška vera kot način življenja
Kar zadeva njihovo katoliško identiteto, se njihova trdna zavezanost veri odraža v štirih načelih, ki vodijo njihovo združenje. To so religio, scientia, amicitia in patria [vera, znanost, prijateljstvo in domovina].
»Kljub despotizmu in ideologijam preteklosti katoliška vera ni nikoli bila neka navideznost ali nalepka, ampak način življenja, ki se ga deli v univerzitetnem ali delovnem okolju. Kot evangeljski kvas vaše bratstvo še naprej raste v znanstvenih in političnih kontekstih, pa tudi v različnih akademskih, strokovnih in družbenih krogih. Ta občestvena razsežnost vaših dejavnosti ni v korist le vaši državi, ampak tudi vsej Evropi, v središču katere je Nemčija.«
Graditi pravično in mirno družbo
Temu geografskemu središču študentska katoliška društva upravičeno dodajajo »kulturno središče človeške osebe, ki je stvaritev Boga in arhitekt svojega lastnega življenja«.
»Ob soočanju z izzivi tehnološke revolucije, bi morali posebno pozornost nameniti raziskovanju in spodbujanju naše skupne človečnosti. Človeška oseba, v svojem nesprejemljivem izrazu kot moški in ženska, je vedno odnosna in omejena ter zato poklicana postati naloga zase in dar za druge. Tako kot uporaba razuma, tudi luč vere osvetljuje obljube in prevare sedanjega časa ter vsakega človeka poziva, naj po svojih najboljših močeh pomaga graditi pravično in mirno družbo.«
Spodbujajte evangelizacijo kulture
Sveti oče je v duhu občestva, ki spodbuja njihove pobude, spomnil na njihovo geslo: In certibus necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas [V nujnih stvareh edinost, v dvomih svoboda, v vsem ljubezen].
»Te besede pričajo o resničnih temeljih, kritičnem dialogu in stalni predanosti, ki so značilni za vaše združenje. Odnos med člani mnogih društev ni omejen na izmenjavo znanja, temveč zori v vzajemno spoštovanje. Ni omejen na ideje, ampak postaja sodelovanje. Ko vsi sledite Kristusa, edinega Gospoda in Učitelja življenja, predstavljate katoliške vrednote v družbi ne kot nekdo, ki nosi strankarske zastave, temveč kot predstavniki skupnega dobrega človeštva. V Nemčiji, Italiji in po vsem svetu ista katoliška vera krepi naše sodelovanje, ne da bi se prilagajali trenutnim trendom in ne da bi individualistične preference postavljali pred skupno izročilo Cerkve. V veselju bratstva vas torej opogumljam, da spodbujate evangelizacijo kulture: vaše univerzitetne organizacije nenehno privabljajo nove mlade ljudi, saj pričujejo o gorečnosti, kompetentnosti in pristnem krščanskem prijateljstvu.«
»Glede na raznolike kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjate na različnih področjih študija in dela, ste spoznali, da ne gre zgolj za opravljanje poklica (Beruf), temveč za izpolnjevanje poklicanosti (Berufung). Iskanje resnice je namreč dobrina, ki si jo je vredno želeti in jo posredovati naprej. Ko se ji metodično posvečamo, spoznamo, da nobenega študijskega področja ni mogoče zreducirati zgolj na špekulacijo. Prav zato, ker vključuje uporabo tako uma kot volje, je študij bolj predanost, ki zahteva samodisciplino in spreobrnjenje: preobrazbo uma, ki ga negujemo kot rodovitno zemljo z izpopolnjevanjem naših delovnih orodij. Ko dajemo vse od sebe, postanemo odgovorni skrbniki v družbi, ne da bi nas zapeljala kariera, osredotočena na denar.«
Razvijati ekologijo človeka, družbo in zgodovino usmerjati k Bogu
Papež je izpostavil, da je kultura dobrina človeštva: »Resnica nas osvobaja, medtem ko laž popači imena in stvari.«
»Ko se soočamo s tem, kar razčlovečuje ljudi – zlasti zadnje med nami,revne ali bolne – vas prosim, da ste priče krščanskega humanizma. V zvezi s tem vas vabim, da poglobljeno razmislite o tem, kar je rekel papež Benedikt XVI., ugledni nekdanji član vašega združenja: razvijajte koherentno “ekologijo človeka. Tudi človek ima naravo, ki jo mora spoštovati” (Govor Bundestagu, 22. september 2011). Celostna ekologija, ki je bila tako blizu papežu Frančišku (prim. Okrožnica Laudato Si’, 10–11, 62), osvetljuje dejstvo, da je svet poln smisla in ni negibna entiteta, ki bi jo lahko oblikovali poljubno ali iz želje po moči. Mi namreč nismo naključni agregati delcev, temveč telesa, odprta za presežno: z usmerjanjem naše žeje po življenju in pravičnosti, po modrosti in ljubezni, skupaj odkrivamo resnico v spoznavanju, delovanju in verovanju.«
»Navsezadnje ljudje vedno iščejo Boga in On se nam je razodel kot naš Odrešenik. Zato ne kljub našim dejavnostim, ampak prav s tem, kar počnemo, razvijamo svoj odnos z Bogom, kar postane pot k svetosti. Da, kulturno poslanstvo kristjanov je, da družbo in zgodovino usmerjajo k temu vrhuncu življenja, ki je osrediščeno v Bogu,« je izpostavil Leon XIV. in še spodbudil, naj so »po priprošnji svetega Bonifacija, evangelizatorja Nemčije, priče te modrosti evangelija v nemški in evropski družbi«.
