Papež sirsko-malankarski Cerkvi: Vzpostaviti trdne temelje za prihodnje generacije
Mar Ivanios, pastir po Jezusovem Srcu
Sveti oče Leon XIV. je spomnil na začetke sirsko-malankarske Cerkve sui iuris, ki je stopila na petletno pot duhovne prenove v pripravi na svojo stoletnico. 11. junija 1932 je njeno hierarhijo vzpostavil papež Pij XI. z apostolsko konstitucijo Christo Pastorum Principi, ki se začne s hvaležnostjo Kristusu, poglavarju pastirjev.
»Tudi mi se “najbolj ponižno in goreče zahvaljujemo” Bogu za častitljivega Mara Ivaniosa, ki je skupaj z Marom Teofilom vodil več duhovnikov in veliko število vernikov, vključno z redovniki in redovnicami iz skupnosti Betanija, da so ponovno odkrili cerkveno občestvo z naslednikom apostola Petra kot bistveni del življenja krščanske vere,« je dejal papež. Dodal je, da je prvi sirsko-malankarski metropolitanski nadškof Trivandruma bil »resnično pravi pastir po Jezusovem Srcu, po katerem je Sveti Duh vodil Božjo čredo«. Lepo je ponazoril tisto »veliko željo po združeni Cerkvi, znamenju enosti in občestva, ki postane kvas za spravljeni svet«.
Svetilnik evangelijske moči in apostolske ljubezni
Mar Ivanios je že kot mlad duhovnik gledal daleč preko meja krščanske skupnosti v Kerali in jasno videl potrebo po obnovitvi dinamike dobrega semena, ki ga je v Indiji zasejalo pridiganje in mučeništvo svetega Tomaža, apostola. Prav tako je vztrajal, da se misijonarsko delo ne opravlja zgolj z besedami, ampak s krepostnim življenjem in pristnim karitativnim služenjem.
»Zato je vaša Cerkev že od svojega začetka vedno bila svetilnik evangelijske moči in apostolske ljubezni, ki prinaša socialno pravičnost, vzgojo in celostni človeški razvoj tistim na robu družbe,« je dejal Leon XIV. in navedel Benedikta XVI., ki dejal, da se evangelij širi »s privlačnostjo: tako kot Kristus vse priteguje k sebi z močjo svoje ljubezni, ki ima svoj vrhunec v žrtvi na križu«.
Pomembna predanost eparhijam
Kot je nadaljeval sveti oče, je sirsko-malankarska Cerkev začela hitro rasti preko etničnih in jezikovnih meja, sprva v Tamil Naduju, kot sad evangelizacijskih prizadevanj, ki segajo v leto 1934. »Te živahne sirsko-malankarske katoliške skupnosti so zacvetele zaradi predanega dela hierarhije in tudi predanih posvečenih redovnic Kongregacije Marijinih hčera,« je dejal in spodbudil škofovsko sinodo in redovne ustanove sirsko-malankarske Cerkve, da pokažejo podobno predanost novejšim okrajem v Indiji, zlasti obsežnima eparhijama sv. Efrema v Khadkiji in sv. Janeza Zlatoustega v Gurgaonu.«
Enaka prizadevnost je potrebna tudi za »ohranjanje in spodbujanje neprecenljivih zakladov, ki so jih utelesile vse vzhodne Cerkve, zlasti v rastoči diaspori« (prim. Govor udeležencem jubileja vzhodnih Cerkva, 14. maj 2025). Papež je spomnil, da je Benedikt XVI. zaradi številnih sirsko-malankarskih vernikov v Severni Ameriki ustanovil apostolski eksarhat za sirsko-malankarske vernike v Združenih državah. Papež Frančišek pa je pred desetimi leti, ko je eksarhat povzdignil v eparhijo, skrb škofa eparha razširil tudi na vse sirsko-malankarske vernike v Kanadi.
Vzpostaviti trdne in trajne temelje za prihodnje generacije
Z enakimi nameni je Leon XIV. – kot je izpostavil – že v prvem letu svojega papeževanja imenoval Mara Osthathiosa za prvega rednega apostolskega vizitatorja za sirsko-malankarske katoličane po vsej Evropi.
»Njegova naloga je pregledati trenutno stanje pastoralne oskrbe z namenom, da bi krajevnim škofom in Svetemu sedežu podal predloge za duhovno dobro vernikov. V zvezi s tem sem prosil Dikasterij za vzhodne Cerkve, naj mi pomaga “opredeliti načela, norme in smernice, s katerimi bodo latinski pastirji lahko konkretno podpirali vzhodne katoličane v diaspori, da bodo ohranjali svoje živo izročilo in s svojo specifičnostjo bogatili okolje, v katerem živijo” (Govor udeležencem jubileja vzhodnih Cerkva, 14. maj 2025). Ista ustanova kurije mi bo pomagala oceniti najboljše načine za vzpostavitev trdnih in trajnih temeljev, da bodo prihodnje generacije sirsko-malankarskih vernikov še naprej poglabljale svoje prijateljstvo z Gospodom Jezusom z vključevanjem v njihove edinstvene tradicije, kar bo koristilo celotni katoliški Cerkvi.«
Naj močna vera še naprej cveti v vaših domovih in vaših srcih
»Dragi bratje in sestre – je ob koncu govora zatrdil sveti oče –, vse vas prosim, da spodbujate večje zavedanje o dragoceni identiteti sirsko-malankarske Cerkve in svojem istovetenju z njo, tako da sodelujete v njenem cerkvenem življenju in živite svojo edinstveno dediščino, zavedajoč se svojega velikega dostojanstva, hkrati pa ostajate združeni z vrhovnim nadškofom in škofovsko sinodo. Ker vem, da imajo indijski kristjani svetega Tomaža zaslužen sloves pobožnih družin, iz katerih prihajajo številni poklici v duhovništvo in redovništvo, molim, da bi močna vera še naprej cvetela v vaših domovih in vaših srcih, zlasti v srcih mladih.« Leon XIV. je vsem podelil svoj apostolski blagoslov, da bi lahko »vsak dan od blizu sledili Kristusu in vsem postali glasniki upanja«.
