Papež jezuitskim univerzam: Spodbujati sistemske spremembe, okrepiti družbeni nauk
Doba epohalnih sprememb in apostolske preference
Sveti oče je izrazil upanje, da bo njihov obisk Rima in Vatikana »okrepil vezi tako s Petrovim naslednikom kot tudi z vodstvom Družbe Jezusove, ki se že stoletja ukvarja s področjem izobraževanja«. Ko se oziramo v preteklost s hvaležnostjo za vse, kar so jezuitske izobraževalne ustanove dosegle v zgodovini, pa se prav tako zavedamo številnih izzivov, s katerimi se danes sooča človeštvo, je dejal.
»Naš čas je postal doba epohalnih sprememb. Družbe postajajo še bolj sekularizirane, mnogi pa si prizadevajo, da bi vsako omembo Boga izrinili iz javne sfere in onkraj ljudske kulture. Politični sistemi se pogosto ne odzivajo na krik revnih, migrantov in družbeno izključenih. Mladi pogosto ostanejo brez upanja v svetu, za katerega se zdi, da ne obljublja boljše prihodnosti, naravno okolje pa še naprej uničujejo tisti, ki bi radi vire planeta uporabljali za lastne interese namesto za skupno dobro. Naš svet se vse bolj zaveda tudi vse večjega vpliva umetne inteligence in njenih širših posledic na človeštvo.«
Papež je v nadaljevanju spregovoril o »štirih univerzalnih apostolskih preferencah Družbe Jezusove«, ki jih je leta 2019 potrdil papež Frančišek. Gre za smernice, ki bi lahko pomagale obravnavati te izzive na ravni visokega šolstva.
Pokazati pot k Bogu z duhovnimi vajami in razločevanjem
Prva smernica kaže pot k Bogu z duhovnimi vajami in razločevanjem in dopolnjuje znanstvena prizadevanja jezuitskih kolidžev in univerz. »Tisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, tisti, ki študirajo, in tisti, ki iščejo resnico, na koncu iščejo Boga, če se tega zavedajo ali ne (prim. Pastoralni obisk univerze Sapienza v Rimu, 14. maja 2026). Zato je bistveno, da članom svojih akademskih skupnosti zagotovite načine, kako spoznati Tistega, ki je Resnica,« je dejal papež in omenil svoj nedavni obisk Španije, kjer je opazil, da v našem času »mnogi mladi in odrasli ponovno odkrivajo krščansko vero, morda po obdobju v življenju, ko so se nekoliko oddaljili od Boga« (Molitveno bdenje, Barcelona, 9. junij 2026).
»Glede na to očitno in vse večje hrepenenje po Bogu med mladimi bi vas rad spodbudil, da na svojih kampusih še naprej omogočate udeležbo na duhovnih vajah. Na ta način bodo člani vaših akademskih skupnosti lahko doživeli osebno srečanje z našim Gospodom in se svobodno odločili, da mu bodo služili v svojem vsakdanjem življenju. Prav tako vam lahko načela duhovnih vaj glede razločevanja pomagajo, da boste pri vsakdanjem sprejemanju odločitev odprti za navdihe Svetega Duha.«
Hoditi skupaj z ubogimi, izključenimi iz sveta, ranjenimi v lastnem dostojanstvu, v poslanstvu sprave in pravičnosti
Druga preferenca Družbe Jezusove, ki poziva k hoji z ubogimi in izključenimi, je še posebej pomembna v času, ko rekordno število naših bratov in sester živi v revščini. »Mnogi so na koncu prisiljeni zapustiti svoje domove iz različnih razlogov, kot so vojna, verska ali politična preganjanja, lakota in posledice podnebnih sprememb. Vaše ustanove so poklicane, da ne le učijo svoje študente o nepravičnostih, s katerimi se soočajo družbeno izrinjeni ljudje, ampak da so tudi močni posredniki, ki spodbujajo sistemske spremembe z uvajanjem novih modelov, ki temeljijo na solidarnosti in skupnem dobrem (prim. Govor jezuitskim višjim redovnim predstojnikom, 24. oktober 2025). Prav tako je pomembno, da se priseljencem, beguncem in osebam z nižjim socialno-ekonomskim statusom ponudijo možnosti za pridobitev višje izobrazbe. Na ta način se bodo lahko bolje vključili v družbo, v kateri živijo, ter s svojimi raznolikimi izkušnjami in perspektivami obogatili širše študentsko telo.«
Spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti v upanju
Jezuitski kolidži in univerze pa so prav tako naravni kraji za spremljanje mladih pri ustvarjanju prihodnosti, ki je polna upanja, kar je tretja prednostna naloga. »Študenti običajno začnejo svojo akademsko kariero polni idealizma in energije, pogosto si prizadevajo služiti potrebam drugih. Študij, ki poteka na vaših kampusih, prijateljstva, ki tam naravno cvetijo, in priložnost v vaših akademskih skupnostih, da se vsi srečajo z mislimi in raziskavami pomembnih znanstvenikov, tako preteklosti kot sedanjosti, lahko ustvarijo občutek upanja in obljubo o tem, kaj bi se lahko spremenilo na bolje (prim. Pastoralni obisk univerze Sapienza v Rimu, 14. maja 2026). Vabim vas, da v vaših skupnostih še naprej gojite to upanje, in sicer s pomočjo priložnostmi za dialog, služenje in molitev, pri tem pa nikoli ne pozabite, da je Kristusovo vstajenje končni vir našega upanja (prim. 1 Pt 1,3) in da je z njim vse mogoče (prim. Mt 19,26).«
Sodelovati pri skrbi za skupni dom
Leon XIV. je spregovoril še o četrti preferenci, ki v ospredje postavlja sodelovanje pri skrbi za stvarstvo. »To je naloga, ki je še posebej pomembna glede na realnost, ki jo vsakodnevno doživljamo zaradi posledic podnebnih sprememb, pa tudi izkoriščanja virov s strani peščice na račun skupnega dobrega. V zvezi s tem vas spodbujam, da vztrajate pri svojih prizadevanjih za izobraževanje ljudi na vaših univerzah o teh trenutnih nevarnostih, pa tudi, da “naj bodo vaše skupnosti zgled ekološke trajnostnosti, preprostosti in hvaležnosti za Božje darove” (prim. Govor jezuitskim višjim redovnim predstojnikom, 24. oktober 2025). Na ta način bodo vaše ustanove lahko poučevale z zgledom in ne zgolj v teoriji.«
Pri obravnavanju posledic tehnološkega napredka okrepiti družbeni nauk Cerkve
Papež je ob koncu dotaknil še vprašanja umetne inteligence. »Naš čas – je dejal – je čas, na katerega vse bolj vpliva umetna inteligenca, s katero druge “nove tehnologije odpirajo obzorje, ki sega v smeri, ki si jih je mogoče predstavljati, a še niso povsem predvidljive” (Okrožnica Magnifica Humanitas, 15. maj 2026, 6). Pomembno je, da se že zdaj lotimo obravnavanja posledic, tako pozitivnih kot negativnih, ki izhajajo iz tega napredka. Kolidž in univerze imajo pri tem posebno vlogo, zlasti tako, da dajejo novo moč načelom družbenega nauka Cerkve, in sicer “na način, ki bo relevanten in učinkovit pri soočanju z digitalno revolucijo” (ibid., št. 47).«
Sveti oče je zbranim pri avdienci izrazil hvaležnost za vse, kar počnejo v svojih pomembnih izobraževalnih prizadevanjih. »S pomočjo molitev svetega Ignacija Lojolskega nadaljujte jezuitsko tradicijo vzgoje in izobraževanja tistih, ki so vam zaupani, da bodo postali “možje in žene za druge“,« je dejal in vsem podelil svoj apostolski blagoslov.
