Sveti oče sprejel člane Italijanskega združenja bolnikov z ALS
Vatican News
Sveti oče se je uvodoma navzočim zahvalil za delo, ki ga združenje opravlja na področju zaščite, pomoči in nege bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo. Po njegovih besedah terapevtska zaveza bližine in povezanosti med bolniki, njihovimi družinami in tistimi, ki jih zdravijo, udejanja Jezusov odnos do trpečih (prim. Lk 4,38-39).
»Prvi doprinos tega "sporazuma", ki ga želim poudariti, je prispevek tistih, ki so zboleli za ALS in vsak dan z zavzetostjo, vero in pogumom pričajo, da sta dobrota in vrednost življenja večji od bolezni; prav tako spominjajo, da se lahko izzive, ki jih bolezen prinaša, sooča skupaj in se jih spremeni v posebne in privilegirane priložnosti za dajanje in prejemanje ljubezni. Hvala vam za to! Vi kot preroki vse učite o resnični vrednosti življenja in naš svet to sporočilo zelo potrebuje!«
V nadaljevanju je papež spomnil, da Združenje podpira tudi znanstveno raziskovanje, formacijo, obveščanje in pomoč. Prav tako ima pomembno vlogo pri ozaveščanju posameznikov, skupnosti in institucij, tudi na civilni ravni, kadar je treba zaščititi pravice tistih, ki potrebujejo pomoč.
»Še en vidik vašega načina dela je bližina, zaradi katere ste navzoči v domovih trpečih. Tudi to je pomembno, saj zdravstvena oskrba poleg organizacije in strokovnosti terja tudi fizično prisotnost za dobrobit človeka v njegovih različnih razsežnostih: biološki, psihični in duhovni. Cerkev globoko čuti vrednost te bližine: biti ob strani ljudem tam, kjer so, v njihovih domovih; jim nuditi spremljanje, ne le v smislu oskrbe, ampak tudi z duhovnega vidika, zlasti s pozornostjo na vprašanja glede smisla, ki se porajajo ob bolečini in ki ne smejo ostati neslišana.« Ob tem je papež izpostavil, da zlasti v težkih življenjskih situacijah nihče ne sme ostati sam. To vrednoto močno uresničuje prostovoljstvo, ki združuje ljudi v zastonjskosti, širi solidarnost in spoštovanje ter z dejanji skrbi odgovarja na kulturo odmetavanja in smrti (prim. Frančišek, Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 24. november 2013, 53).
»Dragi bratje in sestre, Jezus, Božji Sin, ki je postal človek in je hodil po mestih in vaseh ter "ozdravljal vsako bolezen in vsako slabost" (Mt 9,35), je hotel tudi sam živeti trpljenje, svoj križev pot, kot čas preizkušnje, telesne bolečine in duhovnega trpljenja. Bil je solidaren z nami do konca, vendar nam je s svojim križem in vstajenjem pokazal, da bolečina in trpljenje ne moreta ustaviti ljubezni in izničiti Božje moči (prim. Flp 2,5-11). Zato smo mi vsi, otroci njegove velike noči, ljudstvo upanja, ki se ne ukloni spričo težav, ampak skupaj in solidarno, z Božjo pomočjo, nadaljuje pot, ne da bi se vdalo, nikoli. In za to se vam iz srca zahvaljujem za vaš pogum: ne vdajte se, hodite s tem pogumom in upanjem v Gospoda!
Hvala za to, kar delate! Spremljam vas s svojo molitvijo in vas iz srca blagoslavljam, ko vas izročam Mariji in številnim svetim junakom dejavne ljubezni.«
