Sveti oče Neapeljčane spodbudil h gradnji konkretnega miru

Vatican News

Sveti oče je ob prihodu na Trg plebiscita s papamobila pozdravil množice, nato pa je sledil glasbeno-kulturni program, čigar rdeča nit je bilo geslo obiska »Hodil je z njima« (Lk 24,15), vzeto iz evangelija o emavških učencih. Papeža sta pozdravila župan in neapeljski nadškof kardinal Domenico Battaglia, nato pa sta sledili dve pričevanji in govor svetega očeta.

Najprej se je zahvalil za topel sprejem, ki ga je primerjal z »objemom« Berninijevega stebrišča na Trgu svetega Petra, ter pozdravil predstavnike oblasti in ostale navzoče.

Moramo se vprašati: Kaj resnično šteje?

»Na ozadju evangeljskega prizora o emavških učencih so se izmenjavali nekateri glasovi, ki so nas uvedli v to naše čudovito srečanje. To so glasovi Neaplja, bisera Sredozemlja, na katerega z višine zre Vezuv; glasovi, v katerih odmeva starodavna lepota tega mesta, ki ga obdaja morje in poljublja sonce, ter v katerih najdejo prostor tudi rane, revščina in strahovi. Ti glasovi pripovedujejo o Neaplju, ki pogosto hodi utrujen, zmeden in razočaran, kakor učenca v evangeliju, in potrebuje tisto bližino, ki jo je učencema ponudil Jezus; glasovi ljudstva, ki še danes čuti potrebo, da se ustavi in se vpraša: kaj je tisto, kar resnično šteje?

Bratje, sestre, skozi to mesto se pretaka hrepenenje po življenju, pravičnosti in dobrem, ki ga zlo, obup in sprijaznjenost ne morejo premagati. Zato se moramo – ne sami, ampak skupaj – vprašati: kaj resnično šteje? Kaj je potrebno in pomembno, da ponovno stopimo na pot z zagonom zavzetosti namesto z utrujenostjo brezbrižnosti, s pogumom za dobro namesto s strahom pred zlim, s skrbjo za rane namesto z ravnodušnostjo?«

Velike socialne razlike

V nadaljevanju je sveti oče spomnil, da se Neapelj danes sooča z dramatičnim paradoksom: znatnemu porastu števila turistov namreč ne ustreza ekonomski dinamizem, ki bi resnično vključil celotno družbeno skupnost. »Mesto še vedno zaznamujejo socialne razlike, ki ne ločujejo več središča od periferij, ampak so izrazite celo znotraj vsakega območja, saj se periferije skrivajo tudi v starem mestnem jedru. Na mnogih območjih je mogoče opaziti pravo geografijo neenakosti in revščine, ki jo povečujejo že dolgo nerešeni problemi: razlike v dohodkih, slabe zaposlitvene možnosti, pomanjkanje ustreznih struktur in storitev, širjenje kriminala, drama brezposelnosti, osip v šolah in druge razmere, ki otežujejo življenje mnogih ljudi. Spričo teh stvarnosti, ki včasih dobijo zaskrbljujoče razsežnosti, sta navzočnost in delovanje države nujno potrebna bolj kot kdaj koli prej, da se prebivalcem zagotovi varnost in zaupanje ter da se odpravi organiziran kriminal.«

Delati skupaj za dobro mesta in prebivalcev

»V tem kontekstu veliko Neapeljčanov goji željo po mestu, ki bi bilo osvobojeno zla in ozdravljeno ran. Pogosto gre za prave junake družbe, ženske in moške, ki se vsak dan predano trudijo, včasih tudi samo s tem, da zvesto opravljajo svoje dolžnosti, ne da bi se izpostavljali, da bi se pravičnost, resnica in lepota razširile po ulicah, v institucijah in v odnosih. Ti ljudje ne smejo ostati sami in da bi njihovo prizadevanje preželo globoko tkivo mesta, je potrebno ustvariti povezanost, delovati v mreži, ustvarjati skupnost.

Vesel sem, da lahko rečem, da je Cerkev v Neaplju "vezivo", ki znatno prispeva k temu delu v mreži, saj združuje prizadevanja posameznikov ter povezuje energijo, talente in želje mnogih. To je storila s spodbujanjem vzgojnega sporazuma, ki je naletel na velikodušen odziv pri institucijah – mestni občini, pokrajini, vladi – ter tudi pri številnih cerkvenih in tretjih sektorjih. Zato bi rad naslovil poziv na vse vas: naj se ne pretrga ta mreža, ki vas združuje; naj ne ugasne ta luč, ki ste jo začeli prižigati v temi; naj se ne izgubijo barve teh sanj, ki jih uresničujete za boljši in lepši Neapelj! Nadaljujte s tem sporazumom, združite moči, delajte skupaj, hodite združeni – institucije, Cerkev in civilna družba –, da bi dvignili mesto, zaščitili svoje otroke pred nevarnostmi stiske in zla ter Neaplju povrnili njegovo poslanstvo, biti prestolnica človečnosti in upanja.«

Biti most med obalami Sredozemlja

Zatem je papež Leon XIV. spomnil na pot, ki jo je mesto že začelo, da bi ponovno odkrilo svojo tisočletno poklicanost: to je biti naravni most med obalami Sredozemlja. »Neapelj ne sme ostati zgolj "razglednica" za obiskovalce, ampak mora postati odprto gradbišče, kjer se gradi konkreten mir, ki se kaže v vsakdanjem življenju ljudi.

Mir izhaja iz človekovega srca, gre skozi odnose, se ukorenini v soseskah in na periferijah ter se širi, dokler ne zaobjame celotnega mesta in sveta. Zato čutimo nujno potrebo, da delamo predvsem znotraj samega mesta. Tu se mir gradi s spodbujanjem kulture, ki je alternativa nasilju, skozi vsakdanja dejanja, vzgojno-izobraževalne poti in konkretne odločitve za pravičnost.
Vemo namreč, da mir brez pravičnosti ne obstaja in da pravičnost, če je pristna, nikoli ne more biti ločena od dejavne ljubezni. V tej perspektivi nastajajo in se razvijajo izkušnje, kot sta Hiša miru, ki sprejema otroke in matere v stiski, ter Hiša Bartimaj, kraj spremljanja za mlade in odrasle v ranljivih situacijah: to so konkretna znamenja miru, ki se kaže v gostoljubnosti, skrbi in možnosti odkupitve.«

»Platforma« za medkulturni in medverski dialog

Po besedah svetega očeta si cerkvena in civilna skupnost skupaj prizadevata, da bi Neapelj postal »platforma« za medkulturni in medverski dialog. »S simpoziji, mednarodnimi nagradami in programi sprejemanja, tudi za mlade iz konfliktnih območij – kot je Gaza –, lahko še naprej od spodaj dajete glas kulturi miru ter se tako zoperstavite logiki spopadov in uporabi orožja kot domnevni rešitvi konfliktov.
V tem smislu Neapelj še naprej razkriva svoje globoko srce v sprejemanju migrantov in beguncev, česar ne živi kot kot izredno stanje, ampak kot priložnost za srečanje in medsebojno obogatitev. To je mogoče predvsem zahvaljujoč delu škofijske Karitas, ki je neapeljsko pristanišče iz kraja pristanka preoblikovala v živo znamenje sprejemanja, integracije in upanja.«

Mladi so protagonisti sprememb

»Bratje in sestre, Neapelj potrebuje to spodbudo, to silovito energijo dobrega, evangeljskega poguma, ki nas usposablja, da vse prenovimo. Naj bo to skupno zavzemanje vseh: odločite se zanj in ga skupaj uresničujte! To storite zlasti z mladimi, ki niso samo prejemniki, ampak protagonisti sprememb. Ne gre samo za to, da jih vključimo, ampak da jim damo prostor, zaupanje in odgovornost, da bodo lahko ustvarjalno prispevali k izgradnji dobrega. V stvarnosti, ki jo pogosto zaznamujejo nezaupanje in pomanjkanje priložnosti, mladi predstavljajo žive in presenetljive vire. To dokazuje izkušnja razširjenega škofijskega muzeja, kjer se mnogi izmed njih zavzemajo za ohranjanje in posredovanje kulturne in duhovne dediščine mesta z novimi in dostopnimi jeziki. To dokazujejo mladi, ki se v oratorijih goreče posvečajo vzgoji najmlajših in postajajo verodostojni zgledi ter priče zdravih odnosov. Poleg tega to dokazujejo tudi številni prostovoljci, ki se posvečajo dobrodelnim dejavnostim, socialnim pobudah in programih spremljanja ranljivih.
Te izkušnje niso nepomembne: so že konkretna znamenja mlade Cerkve in mesta, ki lahko ponovno oživi. Prepričan sem, da jih boste še naprej gojili z drznostjo, gorečnostjo in navdušenjem, ki so značilni za vas.

Zahvaljujem se vam, predragi, za sprejem in vas vse izročam priprošnji Presvete Marije in svetega Januarija. Naj vas Gospod vedno ohranja zveste evangeliju in naj blagoslovi mesto Neapelj!«