Papež: Znanost in vera nas učita varovati planet in tiste, ki na njem živijo
Vatican News
Sveti oče je uvodoma spomnil na svojega predhodnika, papeža Leona XIII., ki je pred 135 leti na novo ustanovil Vatikanski observatorij z namenom, da bi »vsakdo jasno videl, da Cerkev in njeni Pastirji ne nasprotujejo resnični in trdni znanosti, bodisi človeški bodisi božji, ampak jo sprejemajo, spodbujajo in širijo z največjo možno predanostjo« (Ut Mysticam, 14. marec 1891). Po papeževih besedah je bila v tistem času znanost prikazana »kot vir resnice, ki tekmuje z vero, zato je Cerkev čutila nujno potrebo, da se zoperstavi vse bolj razširjenemu mnenju, da sta vera in znanost sovražnici«.
»Danes pa se tako znanost kot vera soočata z drugačno in morda še bolj zahrbtno grožnjo: s tistimi, ki zanikajo sam obstoj objektivne resnice. Premnogi na našem svetu zavračajo to, kar tako znanost kot Cerkev jasno učita: in sicer da nosimo veliko odgovornost za varovanje našega planeta in za blaginjo tistih, ki na njem živijo, zlasti najbolj ranljivih, katerih življenja ogroža brezbrižno izkoriščanje ljudi in naravnega sveta. Prav zato sprejemanje dosledne in poštene znanosti s strani Cerkve ostaja ne samo dragoceno, ampak nujno.
Astronomija ima pri tem poslanstvu posebno mesto. Zmožnost, da s čudenjem zremo v sonce, luno in zvezde, je dar, ki je dan vsakemu človeku, ne glede na njegov položaj ali okoliščine. V nas prebuja tako čudenje kot tudi rešilen čut za sorazmernost. Kontemplacija neba nas vabi, da bi svoje strahove in neuspehe videli v luči Božje neskončnosti. Nočno nebo je zakladnica lepote, odprte vsem – tako bogatim kot revnim – in v svetu, ki je tako boleče razdeljen, ostaja eden izmed zadnjih resnično univerzalnih virov veselja.
Tragično je, da je zdaj ogrožen tudi ta dar. Če povzamemo besede papeža Benedikta, smo naše nebo napolnili s svetlobo, ki jo je naredil človek, in nas zaslepi za luči, ki jih je tja postavil Bog – kar je, kot je predlagal, ustrezna podoba za sam greh (prim. Homilija, 7. april 2012)«.
Nadalje je papež Fundaciji izrazil svojo globoko hvaležnost za njeno delo, saj vatikanskim znanstvenikom omogoča, da se povezujejo s širšo javnostjo in svetovno znanstveno skupnostjo. »Vaša velikodušnost Vatikanskemu observatoriju omogoča, da čudež astronomije deli s študenti z vsega sveta ter organizira delavnice in poletne šole za tiste, ki delujejo v katoliških šolah in župnijah. In prav vaša predanost je tista, ki ohranja teleskope in laboratorije Observatorija takšne, kot so bili vedno mišljeni: kraji, kjer se slava Božjega stvarstva srečuje s spoštovanjem, globino in veseljem.
Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči teološke vizije, ki vse to navdihuje. Naša vera je vera učlovečenja. Sveto pismo nas uči, da se je Bog od samega začetka razodeval prek stvari, ki jih je ustvaril (prim. Rim 1,20), in da je Bog to stvarstvo tako ljubil, da je poslal svojega Sina, da vstopi vanj in ga odreši (prim. Jn 3,16). Zato ni presenetljivo, da globoko verne ljudi privlači raziskovanje izvora in delovanja vesolja. Hrepenenje po tem, da bi bolj razumevali stvarstvo, je odsev tistega nemirnega hrepenenja po Bogu, ki leži v osrčju vsake duše.«
