Papež »Templju dejavne ljubezni«: Hvala za vse, kar delate! Pogumno in z zaupanjem hodite naprej

Leon XIV.

Pozdrav osebam, sprejetim 
v karitativnih ustanovah svetišča Pompeji, 
dvorana Trapani

Predragi bratje in sestre, dober dan in hvala. V veliko veselje mi je, da se srečujem z vami, ki ste na različne načine povezani s karitativnimi ustanovami pompejskega svetišča: s sprejetimi, z redovniki, vzgojitelji in prostovoljci. Še posebej pozdravljam in se zahvaljujem škofu za besede, ki mi jih je namenil, in vam, ki ste podelili svoja pričevanja.

Lepo je, da ta pastoralni obisk začenjam po stopinjah svetega Bartola Longa, ki sem ga 19. oktobra lani imel veselje razglasiti za svetnika. Pompejsko dolino je imenoval »kraj ljubezni, ki ogreva srce« in »zmagoslavje vere in dejavne ljubezni«, kreposti pa je opisoval kot »dve peruti, združeni v istem poletu«.

Ta resničnost je še danes živa in vidna. Tukaj, v ustanovah svetišča, vsak dan doživljamo moč Kristusovega vstajenja, ki v ljubezni prenavlja srca za dobro evangeljsko življenje. Tu se »Tempelj dejavne ljubezni« in »Tempelj vere« medsebojno podpirata. Molitev napaja sprejemanje, ljubezen, služenje in velikodušno prizadevanje mnogih v vzgojnih ustanovah, v družinskih domovih in v kuhinji za reveže, ki je posvečena papežu Frančišku. Ljubezen pa dela čudeže, ki daleč presegajo vsak napor in vsako pričakovanje: v udih trpečih in še bolj v njihovih dušah.

Ko je sveti Bartolo prvič prišel v Pompejsko dolino, je našel deželo, ki jo je tlačila huda revščina, v kateri je živelo le malo zelo ubogih kmetov in ki sta jo pustošili malarija in razbojništvo. A v vseh je znal prepoznati Kristusov obraz: v velikih in v malih, posebej pa v sirotah in v otrocih jetnikov, ki jim je s svojo nežnostjo dal začutiti utrip Božjega srca.

Tistim, ki so mu govorili, da so njegovi mladi obsojeni na enako usodo kakor njihovi starši, je odgovarjal, da ljubezen zmore k dobremu pripeljati tudi najtežje fante in da samo dejavna ljubezen na slehernem področju delovanja zagotavlja zmage, ki so gotove, velike in dokončne. Imel je prav – in to je tudi dokazal: z vero in zavzetostjo je iz tega kraja napravil središče krščanskega življenja in pobožnosti do presvete Device Marije, znano po vsem svetu.

V temelju vsega pa je, kakor smo dejali, molitev in posebej sveti rožni venec. Simbolično položen v temelje svetišča in mesta, je skrito gibalo, ki omogoča vse drugo. Zato vsem priporočam, da to staro in prelepo pobožnost ohranjate živo in jo širite. Po njej namreč, ko z Marijinimi preprostimi in materinskimi očmi premišljujemo skrivnosti Jezusovega življenja, »vse, kar je on storil«, prodira v naša srca in preobraža naše življenje (prim. sv. Janez Pavel II., apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae, 16. oktobra 2002, 13).

Bratje in sestre, duhovniki, redovnice in redovniki, zakonci, ki delujete v družinskih domovih, vzgojitelji in prostovoljci, naj vam bo to vodilo življenja: bodite možje in žene molitve, da boste kakor čista in ponižna ogledala odsevali luč, ki prihaja od Boga. Tako boste z dejanji in besedami hranili plamen ljubezni, ki ga je prižgal sveti Bartolo, in boste v služenju, v dialogu in v življenju vere verodostojni vzori in modri voditelji tej čudoviti mladini.

Vam, otroci, fantje in dekleta ter mladi, pa priporočam, da zaupate tistim, ki z ljubeznijo skrbijo za vašo rast, še bolj – in vse življenje – pa zaupajte Jezusu, Božjemu Sinu, križanemu in vstalemu, ki nas rešuje in osvobaja, Prijatelju, ki nas nikoli ne zapusti in nikoli ne zavrne, Bratu, ki nas razume in vedno hodi z nami. Pustite, da vas pritegne in ponese veselje, ki ga prinašajo njegove besede in zgledi, ter ga oznanjajte vsem. Naš svet ga močno potrebuje in prav vi, ki ga dobro poznate, ste lahko s svojo mladostno svežino njegove najbolj prepričljive priče.

Predragi, to je kraj milosti, kjer Marija Rožnovenska in sveti Bartolo zbirata moške in ženske vsake starosti, vsakega rodu in stanja, da bi jih privedla k edinemu Izviru tiste vesoljne ljubezni, ki edina svetu lahko podari spokojnost in slogo: da bi jih privedla k Bogu. Oklenimo se ga in mu po Marijinih rokah izročimo vse človeštvo v zaupanju, da nas z močjo njegove milosti nič ne bo moglo ustaviti pri delanju dobrega in da bo upanje na prihodnost miru – tu in povsod – doseglo svojo izpolnitev.

Hvala za vse, kar delate! Pogumno in z zaupanjem hodite naprej. Zagotavljam vam, da se vas bom spominjal v molitvi, priporočam vas priprošnji nebeške Matere in svetega Bartola ter vas vse iz srca blagoslavljam.

Kraljica svetega rožnega venca pompejskega, prosi za nas! Sveti Bartolo, prosi za nas! 
Molimo skupaj k naši Materi.  
Zdrava Marija. 
Blagoslov.