Išči

Sveti oče pozdravlja vernike Sveti oče pozdravlja vernike  (@Vatican Media)

Sveti oče: Oznanjati Kristusovo veliko noč pomeni dati nov glas upanju

Papež Leon XIV. je na velikonočni ponedeljek 6. aprila 2026 z okna apostolske palače skupaj z okoli 8000 verniki, zbranimi na Trgu svetega Petra, molil opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška. V nagovoru pred njo je spomnil na pomen krščanskega pričevanja in poštenosti na področju komunikacije. Povabil je, naj z besedami in dejanji oznanjamo Kristusovo veliko noč, ob koncu pa spomnil še na papeža Frančiška in njegovo pričevanje vere in ljubezni.

Vatican News

Dragi bratje in sestre, Kristus je vstal! Blagoslovljeno veliko noč!
Ta pozdrav, poln čudenja in veselja, nas bo spremljal ves teden. Ob praznovanju novega dne, ki ga je Gospod naredil za nas, bogoslužje obhaja vstop celotnega stvarstva v čas zveličanja: obup smrti je za vedno odstranjen v Jezusovem imenu.

Današnji evangelij (Mt 28,8-15) nam pravi, naj izberemo med dvema pripovedma: bodisi pripoved o ženah, ki sta srečali Vstalega (v. 9-11) bodisi pripoved o stražarjih, ki so jih podkupili voditelji velikega zbora (v. 11-14). Prvi oznanjata Kristusovo zmago nad smrtjo; drugi pa oznanjajo, da smrt vedno in v vsakem primeru zmaga. V njihovi verziji namreč Jezus ni vstal, ampak je bilo njegovo truplo ukradeno. Iz istega dejstva, praznega groba, izhajata dve razlagi. Ena je vir novega in večnega življenja, druga pa vir gotove in dokončne smrti.

  (@Vatican Media)

To nasprotje nas spodbuja k razmišljanju o vrednosti krščanskega pričevanja in o poštenosti človeške komunikacije. Pogosto namreč pripoved o resnici zasenčijo lažne novice, torej laži, namigovanja in neutemeljene obtožbe. Vendar pa spričo takšnih ovir resnica ne ostane prikrita, nasprotno: pride nam naproti, živa in sijoča, ter osvetljuje najgostejšo temo. Kakor ženama, ki sta prišli h grobu, tudi nam Jezus danes pravi: »Ne bojte se! Pojdite in oznanite!« Tako On sam postane blagovest, ki jo je treba pričevati v svetu: Gospodova velika noč je naša velika noč, velika noč človeštva, saj je ta človek, ki je umrl za nas, Božji Sin, ki je za nas daroval svoje življenje. Kakor Vstali, ki je vedno živ in navzoč, preteklost osvobaja uničujočega konca, tako velikonočno oznanilo našo prihodnost odrešuje groba.

Predragi, kako pomembno je, da ta evangelij doseže predvsem tiste, ki jih stiska hudobija, ki izpridi zgodovino in zmede vesti! Mislim na ljudstva, ki jih muči vojna; na kristjane, ki so preganjani zaradi svoje vere; na otroke, ki so prikrajšani za izobraževanje. Oznanjati Kristusovo veliko noč z besedami in dejanji pomeni dati nov glas upanju, ki bi ga sicer zadušile roke nasilnežev. Ko se namreč blagovest razglaša v svetu, razsvetli vsako senco, v vsakem času.

S posebno naklonjenostjo se danes v luči Vstalega spominjamo papeža Frančiška, ki je prav na velikonočni ponedeljek lani Gospodu izročil življenje. Medtem ko se spominjamo njegovega velikega pričevanja vere in ljubezni, skupaj prosimo Devico Marijo, Sedež modrosti, da bi postali vedno svetlejši oznanjevalci resnice.

ponedeljek, 6. april 2026, 13:16

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >