Sveti oče med katehezo o vlogi laikov v Cerkvi in svetu

Vatican News

Svetopisemski odlomek: Ef 4,1.4-5

[Bratje,] živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani […]. Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst.

Cikel katehez: Dokumenti drugega vatikanskega koncila

II. Dogmatična konstitucija Lumen gentium
6. Živi kamni v Cerkvi in priče v svetu: laiki v Božjem ljudstvu

Bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo našo pot razmišljanja o Cerkvi, kakor nam jo predstavlja koncilska konstitucija Lumen gentium (LG). Danes bomo obravnavali četrto poglavje, ki govori o laikih. Vsi se spominjamo besed, ki jih je papež Frančišek rad ponavljal: »Laiki so preprosto velika večina Božjega ljudstva. V njihovi službi je manjšina: posvečeni služabniki« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 102).

Ta del dokumenta v pozitivnem smislu razlaga naravo in poslanstvo laikov, po stoletjih, v katerih so bili ti opredeljeni zgolj kot tisti, ki niso del duhovnikov ali posvečenih oseb. Zato bi rad z vami ponovno prebral zelo lep odlomek, ki govori o veličini krščanskega življenja: »Eno je torej izvoljeno Božje ljudstvo: "en Gospod, ena vera, en krst" (Ef 4,5); skupno je dostojanstvo udov po njihovem prerojenju v Kristusu, skupna je milost Božjega otroštva, skupna poklicanost k popolnosti; eno zveličanje, eno upanje in nedeljena ljubezen« (LG, 32).

Pred kakršno koli razliko v službi ali življenjskem stanu koncil poudarja enakost vseh krščenih. Konstitucija ne želi, da bi pozabili na to, kar je že poudarila v poglavju o Božjem ljudstvu, in sicer da je mesijansko ljudstvo odlikovano z dostojanstvom in svobodo Božjih otrok (prim. LG, 9).

Seveda, večji kot je dar, večja je tudi obveznost. Zato koncil poleg dostojanstva poudarja tudi poslanstvo laikov v Cerkvi in v svetu. Toda na čem temelji to poslanstvo in v čem je? O tem nam govori sam opis laikov, ki nam ga predlaga koncil: »Pod imenom laiki razumemo tukaj vse vernike […], ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v Božje ljudstvo. Ti verniki so s krstom na svoj način postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in v svetu« (LG, 31).

Sveto Božje ljudstvo torej nikoli ni brezoblična masa, ampak Kristusovo telo, ali kot je dejal sveti Avguštin, Christus totus: je skupnost, ki je organsko strukturirana v moči plodovitega odnosa med obema oblikama soudeležbe pri Kristusovem duhovništvu: skupno duhovništvo vernikov in službeno duhovništvo (prim. LG,10). Po krstu so laiki deležni istega Kristusovega duhovništva. »Jezus Kristus, véliki in večni duhovnik, hoče tudi po laikih nadaljevati svoje pričevanje in svoje služenje; zato jih oživlja s svojim Duhom in jih nenehno nagiblje k vsakršnemu dobremu in popolnemu delu« (LG, 34).

Kako bi v zvezi s tem lahko pozabili na svetega Janeza Pavla II. in njegovo apostolsko spodbudo Christifideles laici (30. december 1988)? V njej je poudaril, da je »koncil s svojo bogato učiteljsko, duhovno in pastoralno vsebino namenil najčudovitejše strani naravi, dostojanstvu, duhovnosti, poslanstvu in odgovornosti krščanskih laikov. In tudi koncilski očetje so, ponavljajoč Kristusov poziv, vse krščanske laike, može in žene, povabili, naj delajo v njegovem vinogradu« (št. 2). Na ta način je moj cenjeni predhodnik ponovno spodbudil apostolat laikov, kateremu je koncil posvetil poseben dokument, o katerem bomo govorili kasneje (prim. odlok o laiškem apostolatu).

Široko področje laiškega apostolata ni omejeno na Cerkveni prostor, ampak se razširja na svet. Cerkev je namreč prisotna kjerkoli njeni otroci izpovedujejo in pričujejo evangelij: na delovnih mestih, v civilni družbi in v vseh medčloveških odnosih; tam kjer s svojimi odločitvami kažejo lepoto krščanskega življenja, ki tukaj in zdaj napoveduje pravičnost in mir, ki bosta dopolnjena v nebeškem kraljestvu. Svet potrebuje, da je prepojen »s Kristusovim duhom« in »v pravičnosti, ljubezni in miru učinkoviteje dosega svoj namen« (LG, 36). In to je mogoče samo s prispevkom, služenjem in pričevanjem laikov!

To je povabilo, da bi bili Cerkev »v izhodu«, o kateri je govoril papež Frančišek: Cerkev, utelešena v zgodovini, vedno odprta za misijonstvo, v katerem smo vsi poklicani biti učenci-misijonarji, apostoli evangelija, priče Božjega kraljestva, prinašalci veselja Kristusa, ki smo ga srečali!

Bratje in sestre, naj velika noč, na obhajanje katere se pripravljamo, v nas obnovi milost, da bomo tako kot Marija Magdalena, kakor Peter in Janez priče Vstalega!