Sveti oče: Marijino srce nas uči, da mora zmagati ljubezen in ne vojna
Marijansko svetišče v kraju Muxima je eno najstarejših v Angoli. Sedanja cerkev je iz 17. stoletja, večja romanja pa so se začela v prvi polovici 19. stoletja. Svetišče je posvečeno Brezmadežnemu Marijinemu spočetju, vendar so ljudje začeli Marijo spontano imenovati Mamã Muxima ali Naša Gospa iz Muxime. Muxima v jeziku kimbundu pomeni srce. Za Angolce je torej Marija Mati srca, kot je na začetku molitvenega srečanja pojasnil škof Emílio Sumbelelo, ki je svetega očeta tudi sprejel in mu namenil pozdravne besede.
Govor papeža Leona XIV. ob koncu molitve rožnega venca
Svetišče Mama Muxima v Angoli
19. april 2026
Dragi bratje in sestre, dragi mladi, člani Marijine legije in častilci Mame Muxime, Matere srca, z veseljem delim z vami ta trenutek marijanske molitve.
Skupaj smo molili sveti rožni venec, starodavno in preprosto pobožnost, ki se je rodila v Cerkvi kot molitev za vse. Sveti Janez Pavel II. jo je opredelil kot molitev krščanstva, ki je ohranilo »svežino svojih začetkov in se čuti spodbujeno od Božjega Duha, da “odrine na globoko” [...] in svetu ponovno govori, pravzaprav “vpije” o Kristusu kot Gospodu in Odrešeniku« (Apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae, 1).
Ko gledam vas, živo in mlado Cerkev Angole, in z vami delim ta močan in goreč trenutek, se mi zdi, da so besede mojega svetega predhodnika še posebej primerne za to veliko skupnost, v kateri se zagotovo čutita svežina vere in moč Duha.
Nahajamo se v svetišču, kjer so stoletja molili številni moški in ženske, v veselih trenutkih, pa tudi v žalostnih in globoko bolečih okoliščinah v zgodovini te države. Tukaj si Mama Muxima dolgo časa na skrivaj prizadeva, da bi ohranila srce Cerkve živo in utripajoče, srce, sestavljeno iz src: vaših src in src mnogih ljudi, ki ljubijo, molijo, praznujejo, jočejo in včasih celo, ker ne morejo potovati osebno, zaupajo svoje prošnje in želje prek pisem in poštnih sporočil. Mama Muxima sprejema vse, posluša vse in moli za vse.
Premišljevali smo o slavnih skrivnostih Jezusovega življenja, v njegovem poveličanju smo razmišljali o naši usodi in v njegovi ljubezni o našem poslanstvu. Kristus je na veliko noč premagal smrt in nam pokazal pot vrnitve nazaj k Očetu. In da bi tudi mi lahko hodili po tej svetli in zahtevni poti ter delili njegovo lepoto z vsem svetom, nam je dal svojega Duha, ki nas navdihuje in podpira na naši poti in pri našem poslanstvu. Kakor Marija smo tudi mi ustvarjeni za nebesa in proti nebesom hodimo z veseljem, pri tem pa zremo vanjo, našo dobro Mater in vzor svetosti, da bi luč Vstalega prinesli bratom in sestram, ki jih srečujemo, kot smo to simbolično storili na začetku vsakega desetke, prek predstavnikov vseh poklicev in vseh starosti.
Kot je spomnil škof Sumbelelo, so verniki to svetišče, posvečeno Brezmadežnemu spočetju, spontano »preimenovali« v svetišče »Matere srca«. To je čudovit naziv, ki spominja na Marijino Srce: čisto in modro srce, sposobno ohranjati in premišljevati o izjemnih dogodkih življenja Božjega Sina (prim. Lk 2,19.51). Tudi mi smo to storili, ko smo skupaj molili in dovolili Mariji, da nas spremlja pri spominjanju na Jezusa. Z njo smo prehodili različne trenutke v življenju njenega Sina, da bi v sebi hranili univerzalno ljubezen, kot je njena (prim. Rosarium Virginis Mariae, 11).
Molitev rožnega venca nas torej zavezuje, da vsakega človeka ljubimo z materinskim srcem, na konkreten in velikodušen način, ter da si prizadevamo za dobro drug drugega, še posebej najrevnejših. Mati ljubi svoje otroke, čeprav so si med seboj različni, vse enako in z vsem srcem. Tudi mi, pred Materjo srca, želimo obljubiti, da bomo storili enako, in neutrudno delali, da nikomur ne bo manjkalo ljubezni in z njo vsega, kar je potrebno za dostojanstveno in srečno življenje: da bodo lačni imeli dovolj hrane, da bodo vsi bolni lahko prejeli potrebno oskrbo, da bo otrokom zagotovljena ustrezna izobrazba, da bodo starejši lahko mirno živeli svoja zrela leta. Mama misli na vse te stvari: Marija misli na vse to in nas vabi, da delimo njeno skrb.
Dragi mladi, dragi člani Marijine legije, dragi bratje in sestre, Marija nas prosi, da se prepustimo občutenju njenega srca, da bi bili, kakor ona, delavci pravičnosti in nosilci miru. Tukaj se odvija velik projekt: gradnja novega svetišča, ki bo lahko sprejelo vse, ki prihajajo na romanje. Še posebej vi mladi, sprejmite to kot znamenje. Tudi vam namreč nebeška Mati zaupa velik projekt: gradnjo boljšega, gostoljubnega sveta, kjer ne bo več vojn, ne bo več krivic, ne bo več revščine, ne bo več nepoštenosti in kjer bodo načela evangelija vse bolj navdihovala in oblikovala srca, strukture in programe v dobro vseh.
Ljubezen mora zmagati, ne vojna! To nas uči Marijino srce, srce Mame vseh. Zato se odpravimo iz tega svetišča kot »angeli-glasniki« življenja, da bi vsem prinesli Marijino nežnost in Božji blagoslov.
Mama Muxima, tueza kokué, Mama Muxima, tutambululé: »Mati srca, prihajamo k tebi, da bi ti ponudili vse.« Tako pravi hvalnica Mami Muximi in nadaljuje: »Prihajamo, da te prosimo za blagoslov.«
Predragi, Mariji ponudimo vse, popolnoma se podarimo svojim bratom in sestram; po njeni priprošnji z veseljem sprejmimo Gospodov blagoslov in ga ponesimo vsem, ki jih srečamo. Amen.
