Sveti oče: Bog želi mir za vsak narod; nasilje ne bo imelo zadnje besede
Vatican News
Betonski spomenik mučencem je februarja leta 1982, ob 20-letnici alžirske neodvisnosti, slovesno odprl tedanji predsednik države Chadli Benjedid. Visok je več kot 90 metrov in je izdelan v obliki treh palmovih listov, kot poklon padlim v boju proti francoskemu kolonializmu. Sveti oče je ob spomeniku položil venec cvetja, sledil je trenutek tišine ob spominu na mučence, zatem pa je kardinal Jean-Paul Vesco, nadškof Alžira, papežu namenil besede dobrodošlice.
Pozdrav svetega očeta alžirskemu ljudstvu
Dragi alžirski bratje in sestre, mir z vami! A-salamu alaykum!
Bogu se zahvaljujem, da mi je dal priložnost, da obiščem vašo deželo kot naslednik apostola Petra, po tem, ko sem to že storil dvakrat kot duhovni sin svetega Avguština. Vendar pa stojim pred vami predvsem kot brat, ki je vesel, da lahko s tem srečanjem obnovi vezi naklonjenosti, ki zbližujejo naša srca.
Ob pogledu na vse vas vidim obraz močnega in mladega ljudstva, čigar gostoljubnost in bratstvo sem pogosto doživel. V alžirskem srcu prijateljstvo, zaupanje in solidarnost niso zgolj besede, ampak vrednote, ki so pomembne in dajejo toploto in moč vašemu skupnemu življenju.
Alžirija je velika država z dolgo zgodovino, bogato z izročili, ki segajo v čas svetega Avguština in še daleč pred njim. Gre tudi za bolečo zgodovino, zaznamovano z obdobji nasilja. Vendar pa ste prav zahvaljujoč plemenitosti duha, ki je značilen za vas – za katerega čutim, da je živ tudi tukaj in zdaj –, mogli s pogumom in poštenostjo premagati te preizkušnje.
Naša navzočnost ob tem spomeniku je poklon tej zgodovini Alžirije in duhu ljudstva, ki se je borilo za neodvisnost, dostojanstvo in suverenost te države.
Na tem kraju se spomnimo, da Bog želi mir za vsak narod: mir, ki ni zgolj odsotnost konflikta, ampak izraz pravičnosti in dostojanstva. In ta mir, ki nam omogoča, da gremo prihodnosti naproti s spravljenim duhom, je mogoč samo prek odpuščanja. Pravi boj za osvoboditev bo dokončno dobljen šele tedaj, ko bo končno dosežen mir v naših srcih. Vem, kako težko je odpustiti. Toda medtem ko se konflikti po vsem svetu še naprej množijo, ne smemo iz generacije v generacijo dodajati zamero k zameri.
Prihodnost pripada moškim in ženskam miru. Na koncu bo vedno zmagala pravičnost nad krivico, prav tako kot nasilje, ne glede na zunanji videz, nikoli ne bo imelo zadnje besede.
V tej deželi, kjer se križajo kulture in verstva, je medsebojno spoštovanje pot, ki ljudstvom omogoča, da hodijo skupaj. Naj Alžirija, ki je močna s svojimi koreninami in trdna v upanju svojih mladih, še naprej prispeva k stabilnosti in dialogu v mednarodni skupnosti in ob obalah Sredozemskega morja.
Vsako ljudstvo ima edinstveno dediščino zgodovine, kulture in vere. Tudi Alžirija je blagoslovljena s tem bogastvom, ki jo je podpiralo na poti v težkih časih in jo še naprej vodi v prihodnost. V vaši dediščini ima vera v Boga središčno vlogo: razsvetljuje življenje vsakega človeka, podpira družine in navdihuje občutek bratstva. Ljudstvo, ki ljubi Boga, poseduje najresničnejše bogastvo in alžirsko ljudstvo ohranja ta dragulj kot enega svojih zakladov. Naš svet potrebuje takšne vernike; moške in ženske vere, ki so žejni pravičnosti in edinosti. Zato je spričo človeštva, ki hrepeni po bratstvu in spravi, velik dar in sveta dolžnost, da odločno izjavimo, da smo vedno skupaj bratje med seboj in otroci enega Očeta!
Obstajajo ljudje, ki iščejo bogastva, ki izginejo, zapeljujejo in razočarajo ter žal pogosto na koncu pokvarijo človeško srce in povzročajo zavist, tekmovalnost in spore. Tem ljudem Jezus ponavlja vprašanje, ki ga je zastavil pred dva tisoč leti: »Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« (Mt 16,26) To je bistveno vprašanje za vsakogar. Mrtvi, ki se jih tukaj spominjamo, so že dali svoj odgovor. Izgubili so svoja življenja, vendar so se jim odpovedali iz ljubezni do lastnega ljudstva. Naj njihov zgled podpira alžirsko ljudstvo in vse nas na naši poti, kajti resnična svoboda ni samo podedovana, ampak se jo vsak dan ponovno izbere.
Zato mi dovolite, da zaključim tako, da ponovim besede, ki jih je Jezus izrekel svojim učencem in jih imenujemo govor na gori ali blagri:
Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (Mt 5,3-10).
Hvala za vaš topel sprejem! Naj vas Bog blagoslovi!
