Po Avguštinovih stopinjah Leon XIV. v tišini in molitvi stal med ruševinami Hipona
Tiziana Campisi – Dopisnica VN v Annabi
Iz sončnega Alžira je papež Leon XIV. v torek, 14. aprila 2026, drugi dan apostolskega potovanja po nekaj več kot enournem letu prispel v turobno deževen Annabi. Toda med ruševinami starodavnega Hipona se zdi, da se preteklost in sedanjost združujeta. Dve različni dobi, več kot šestnajst stoletij narazen, a iz katerih svetu prihaja isto sporočilo, od svetega Avguština in Leona XIV., da lahko živimo kot bratje, če skupaj gradimo mir. Papež avguštinec se je v nalivu sprehodil po kratkem odseku arheološkega najdišča, delu ceste, ki jo je večkrat prehodil škof Avrelij Avguštin, domačin iz Tagaste, današnjega Souk Ahrasa, in škof cvetočega pristaniškega mesta. Če dvignemo pogled, zagledamo hrib Annaba z baziliko, posvečeno velikemu očetu Cerkve. Včeraj in danes, prvi papež na alžirskih tleh, ki se pokloni svojemu duhovnemu očetu, da bi zbral njegovo zapuščino in ponovno izrekel njegovo povabilo k življenju v harmoniji, da bi vladala harmonija med ljudmi. Kajti »mir je cilj našega dobrega«, piše Avguštin v »Božjem mestu«, v 11. poglavju XIX, kjer več kot stokrat ponovi besedo »mir«.
Med ruševinami mesta, kjer je živel Avguštin
Papež Leon XIV., ki ga je na vhodu v izkopanine pozdravil uradnik najdišča, je vidno ganjen zrl v ruševine Hippo Regius, kjer so do 5. stoletja živeli ribiči, mornarji, vojaki, trgovci, obrtniki, uradniki in kmetje, pa tudi bogate družine, ladjarji in poslovneži.
Slabo vreme je izsililo krajšo slovesnost, med katero papež pod paviljonom s pomočjo dveh mladih skavtov položil venec iz belih in rumenih vrtnic ter nato posadil oljko, simbol miru, ki spominja na stoletno oljko v njegovem domačem kraju, katere tradicija naj bi segala v njegov čas. Leon XIV. se je zatem s sklenjenimi rokami za nekaj trenutkov zatopil v molitev. Medtem so v sivo in deževno nebo izpustili bele golobe, zbor Glasbenega inštituta Annaba pa je zapel pesmi v latinščini, berberščini in alžirščini z besedili hiponskega škofa o miru in bratstvu. Papež se je približal skupini mladih, oblečenih v tradicionalna oblačila, da bi poslušal izvedbo zadnje skladbe in jim na koncu zaploskal ter se jim zahvalil, nato pa se je, še vedno v nalivu, odpravil proti izhodu s prizorišča, da bi nadaljeval ta drugi dan potovanja po stopinjah svetega Avguština.
