Papeževo srečanje z delegacijo muslimanov in zasebno srečanje s kamerunskimi škofi
Tiskovni urad Svetega sedeža
Papeževo srečanje s skupino 12 predstavnikov več kamerunskih islamskih skupnosti
Papež Leon XIV. se je danes zvečer (četrtek, 16. aprila 2026) ob 19.30 po vrnitvi na nunciaturo v Yaoundé srečal s skupino 12 predstavnikov več kamerunskih islamskih skupnosti, od katerih jih je papež nekatere sprejel v Rimu decembra lani. Z njimi in njihovimi skupnostmi potekajo projekti sodelovanja in socialne pravičnosti s Cerkvijo, da bi podprli najrevnejše prebivalstvo države. Papež je pozdravil vsakega posameznika in prisluhnil besedam dobrodošlice in zahvale, ki so mu jih namenili prisotni, zlasti za skupno delo s Cerkvijo, za papežev obisk in za njegove besede o dialogu in miru, ki jih je danes izrekel v Bamendi. Sveti oče je nato nagovoril muslimanske predstavnike in izrazil veselje ob srečanju z njimi ter hvaležnost, da so jih vsi v Kamerunu: kristjani, katoličani in nekatoličani, muslimani in ljudje tradicionalnih ver, ki vsi praznujejo ta skupni dar, sprejeli s takim veseljem. Papež je omenil tudi kritike in delitve, ki se včasih prikradejo med verovanji in verstvi, zaradi česar je odgovornost, ki izvira iz srečanja še večja za vse: »še naprej sporočati željo vseh po miru, ne miru brezbrižnosti, ne miru, ki bi odvzel bogastvo razlik, ampak miru, ki se rodi, ko prepoznamo, da smo vsi bratje in sestre, vsa bitja Enega, vsi poklicani spoštovati dostojanstvo vseh.«
V Kamerunu, je pojasnil papež, je velika priložnost za uresničitev teh sanj, kot želja, ki postane prizadevanje. Papež Leon je prisotne spodbudil, naj nadaljujejo to lepo pot, naj isto sporočilo, iste sanje prinesejo drugim, muslimanom, in vsem tistim, ki ne razumejo, a se lahko naučijo videti lepoto bratstva, kar prinaša veliko korist celotnemu Kamerunu.
Papeževo srečanje s kamerunskimi škofi
Papež Leon XIV. se je včeraj zvečer (v sredo, 15. aprila 2026), ob koncu svojega prvega popoldneva v Kamerunu, srečal s škofi te države. Papež je poudaril veliko vrednost občestva, daru, ki ga je treba sprejeti v Cerkvi in podeliti v razdeljenem svetu, razdirajočem s konflikti in polarizacijo, ter duhovnega življenja pastirjev, ki jih dela pristne priče. Navedel je blagoslov, ki izhaja iz številnih poklicev v Kamerunu, in posledični izziv oblikovanja mladih z odgovornostjo – duhovno, intelektualno in čustveno – da postanejo duhovniki, katerih edina avtoriteta je služenje, po vzoru Jezusovega umivanja nog in ponovljenega na veliki četrtek.
Papež Leon XIV. je v odgovorih na vprašanja nekaterih prisotnih škofov spregovoril o več zelo aktualnih vprašanjih za državo. Vrnil se je k vrednoti enosti in občestva Cerkve med brati škofi v Škofovski konferenci, da bi učinkovito pričali in spodbujali mir v tistih delih Kameruna, ki jih zaznamujejo konflikti. Spregovoril je o izzivu evangelizacije v Kamerunu in v vsaki deželi, ne glede na čas, ki je pretekel od prvega oznanila, saj evangelij ni nikoli oznanjen enkrat za vselej. Spregovoril je o odnosu do islama in dialogu z muslimani na severu države, priznal kompleksnost vprašanja in priporočil razumevanje dogajanja na demografski in kulturni ravni, razumevanje muslimanov, ki so tako raznoliki kot kristjani, da bi se z njimi pogovarjali tam, kjer je dialog mogoč, in da bi se pogovarjali s svojim ljudstvom in ga pripravili. Nadalje je sveti oče spregovoril o tem, kako združiti doktrinarno enost Cerkve z velikim kulturnim in duhovnim bogastvom nekaterih dežel, pri čemer je poudaril pomen inkulturacije, ki ne spreminja cerkvenega nauka niti ne izkrivlja evangelija, in vlogo liturgije v tem pogledu. Omenil je pristop Cerkve do poligamije, pastoralni pristop, ki ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi. Nazadnje je papež spregovoril o mladih, o mnogih, ki so po končanem študiju prisiljeni emigrirati v iskanju dela. To je univerzalni izziv, ki daleč presega zmožnosti posamezne škofije ali celotne škofovske konference, da bi se nanj odzvala. Ta izziv je še bolj resen zaradi uporabe umetne inteligence in trgovine z ljudmi, vendar si številni različni subjekti, od mednarodnih organizacij do sveta kulture in gospodarstva, prizadevajo najti rešitev. V zvezi s tem je omenil usklajevalno vlogo Dikasterija za spodbujanje celostnega človeškega razvoja. »To je vprašanje pravičnosti!« je zaključil.
