Papež v zaporu Bata: In nikoli ne pozabite. Človek, ki po padcu vstane, je močnejši kot prej

Leon XIV.

Pozdrav svetega očeta 
obisk v zaporu Bata 
22. april 2026

Dragi bratje in sestre, ponekod pravijo, da je dež znamenje Božjega blagoslova. Molimo, da bi bilo tako. In doživimo ta trenutek tudi kot znamenje Božje bližine, Boga, ki nas nikoli ne zapusti.

Pozorno sem poslušal vaše besede. Hvala vam za jasnost in da ste nam pokazali, da tudi v težavah človekovo dostojanstvo in upanje nikoli nista izgubljena.

Danes sem tukaj, da bi vam povedal nekaj zelo preprostega: nihče ni izključen iz Božje ljubezni! Vsak izmed nas je s svojo zgodovino, svojimi napakami in svojim trpljenjem še naprej dragocen v Gospodovih očeh. To lahko trdimo z gotovostjo, ker nam je Jezus to razodel v vsakem srečanju, v vsaki kretnji in vsaki besedi. Tudi prijet, obsojen in umorjen brez vsake krivde nas je ljubil do konca in pokazal, da verjame v možnost, da ljubezen spremeni tudi najbolj trdo srce.

Na tem  potovanju doživljam, da je Ekvatorialna Gvineja bogata s kulturami, jeziki in izročili. Vaše družine, vaše skupnosti in vaša vera so za ta narod velika moč. Tudi vi ste del te države. Naloga pravosodja je, da zaščiti družbo, da pa bi bilo to učinkovito, mora vedno vlagati v dostojanstvo in sposobnosti vsakega človeka. Resnična pravica ne želi toliko kaznovati, ampak predvsem pomagati obnoviti življenje tako žrtev kot krivcev in tudi skupnosti, ki jih je ranilo zlo. Brez sprave ni pravičnosti. Gre za ogromno delo, katerega del lahko poteka znotraj zapora, drugi, še večji, pa mora vključevati celotno narodno skupnost, da se preprečijo in popravijo rane, ki jih povzroča krivica.

Predvsem bi vam rad spregovoril o upanju in spremembi. Čeprav se zapor zdi kraj samote in obupa, lahko ta čas – kot je bilo rečeno – postane čas premišljevanja, sprave in osebne rasti. Narediti je treba vse, da bi vam bila v zaporu na primer dana možnost dostojnega študija in dela. Življenja ne opredeljujejo samo storjene napake, ki so običajno posledica težkih in zapletenih okoliščin: vedno obstaja priložnost, da vstanemo, da se učimo in da postanemo nov človek.

Bratje in sestre, niste sami. Vaše družine vas ljubijo in vas čakajo, in mnogi zunaj teh zidov molijo za vas. In čeprav bi se kdo bal, da so ga vsi zapustili, vas Bog ne bo nikoli zapustil in Cerkev vam bo stala ob strani. Pomislite tudi na vašo državo, na mlade Ekvatorialne Gvineje, ki potrebujejo zglede vztrajnosti, odgovornosti in vere. Vsako prizadevanje za spravo, vsako dejanje dobrote lahko postane plamen upanja za druge.

Rad bi se zahvalil tudi tistim, ki delajo v tem zaporu: direktorju, agentom in kaplanu. Njihova služba je temeljnega pomena, ko združuje varnost, spoštovanje in človečnost, ko zagotavlja red, ki je potreben za spremljanje zapornikov na poti ponovne vključitve in obnove njihovih življenj.

Dragi bratje in sestre, Bog se nikoli ne naveliča odpuščati. Tistim, ki prepoznajo svoje napake in se želijo spremeniti, vedno odpre nova vrata. Ne dovolite, da bi vam preteklost ukradla upanje na prihodnost. Vsak dan je lahko nov začetek.

Zaupajmo to pot Devici Mariji, Materi usmiljenja. Naj ona spremlja vaša življenja, tolaži vaša srca in varuje vaše družine. Danes bi vam rad zagotovil svojo bližino in molitev za vas in za vse ljudstvo Ekvatorialne Gvineje. In nikoli ne pozabite: človek, ki po padcu vstane, je močnejši kot prej. Naj vam Gospod podeli mir, upanje in moč za ponoven začetek.

Bratje in sestre, pod tem dežjem, ki je Božji blagoslov, molimo skupaj molitev, ki nas jo je naučil Kristus, rekoč: Oče naš ... Blagoslov