Papež: Kot pastir ne morem biti za vojno, umrlo je preveč nedolžnih ljudi

Potovanje je izraz želje po oznanjevanju evangelija

Vojna, pogajanja med ZDA in Iranom, migracija, smrtna kazen in vprašanje blagoslova istospolnih parov so bile teme, o katerih je govoril sveti oče med tiskovno konferenco na letalu, ko se je v četrtek, 23. aprila 2026, vračal s svojega apostolskega potovanja v štiri afriške države. Najprej pa je spregovoril o samem potovanju na afriško celino in dejal, da je z njim zelo zadovoljen. Pojasnil je, da gre predvsem za apostolsko pastoralno potovanje, da bi kot papež srečal, spremljal in spoznal Božje ljudstvo.

»Pogosto je zanimanje precej politično: “Kaj papež pravi o tej ali oni temi? Zakaj ne obsodi vlade v eni ali drugi državi?” In zagotovo je treba povedati veliko stvari. Govoril sem o pravičnosti in v zvezi s tem je veliko vprašanj. Vendar to ni prva beseda: potovanje je treba razumeti predvsem kot izraz želje po oznanjevanju evangelija, po oznanjevanju sporočila Jezusa Kristusa, kar je torej način, da se približamo ljudem v njihovi sreči, v globini njihove vere, pa tudi v njihovem trpljenju. Seveda je pogosto treba podati komentarje ali iskati načine, kako spodbuditi ljudi same, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Pomembno je tudi govoriti z voditelji držav, spodbujati spremembo miselnosti ali večjo odprtost za razmišljanje o dobrem za ljudi, možnost obravnavanja vprašanj, kot je porazdelitev dobrin neke države. V pogovorih, ki smo jih imeli, smo počeli vsega po malem, predvsem pa smo videli in srečali ljudi s takim navdušenjem. Zelo sem zadovoljen s celotnim potovanjem, toda živeti, spremljati in hoditi z ljudmi Ekvatorialne Gvineje je bil pravi blagoslov z vodo ... Bili so veseli dežja tistega dne, predvsem pa tega znamenja delitve z vesoljno Cerkvijo tega, kar praznujemo v naši veri.«

  (ANSA)

Vprašanje je, kako spodbujati kulturo miru

Prvo vprašanje se je nanašalo na napade ZDA in Izraela na Iran. Zastavil ga je novinar italijanske TG1 Ignazio Ingrao.

»Na začetku bi rad rekel, da moramo spodbujati novo držo in kulturo miru. Ko ocenjujemo določene situacije, je pogosto takojšen odziv, da moramo posredovati z nasiljem, z vojno, z napadi. ​​Videli smo, da je umrlo veliko nedolžnih ljudi. (...) Vprašanje ni, ali spremeniti režim ali ne spremeniti režima. Vprašanje je, kako spodbujati vrednote, v katere verjamemo, ne da bi pri tem umrlo veliko nedolžnih ljudi. Iransko vprašanje je očitno zelo zapleteno; tudi pogajanja, ki jih vodijo – en dan Iran reče da, Združene države pa ne in obratno – ; in ne vemo, kam to vodi. Ustvarila se je ta kaotična situacija, kritična za svetovno gospodarstvo, a hkrati je v Iranu tudi celotno prebivalstvo nedolžnih ljudi, ki trpijo zaradi te vojne. Torej, glede spremembe režima, da ali ne: ni jasno, kakšen režim je v tem trenutku, po prvih dneh izraelskih in ameriških napadov na Iran. Rad bi spodbudil nadaljevanje dialoga za mir, da si strani prizadevajo za spodbujanje miru, odpravo nevarnosti vojne in spoštovanje mednarodnega prava. Zelo pomembno je, da so nedolžne osebe zaščitene, kar se na več mestih ni zgodilo. S seboj nosim fotografijo muslimanskega otroka, ki me je med mojim obiskom v Libanonu čakal z napisom “Dobrodošel papež Leon”, nato pa je bil v tej zadnji fazi vojne ubit. Obstaja toliko človeških situacij in mislim, da moramo biti sposobni razmišljati v tej smeri. Kot Cerkev – ponavljam – kot pastir ne morem biti za vojno. In rad bi vse spodbudil, naj si prizadevajo iskati odgovore, ki izhajajo iz kulture miru, ne sovraštva in delitev.«

Pojav migracije: kaj počne sever, da bi pomagal jugu

O migraciji – vprašanje je za špansko radijsko postajo Cope postavila Eva Fernández – je sveti oče dejal, da gre za zelo kompleksen pojav, ki se tiče mnogih držav, ne le Evrope in ZDA.

»Vprašanje priseljevanja je zelo zapleteno in vpliva na številne države, ne le na Španijo, Evropo, Združene države Amerike – gre za globalni pojav! Moj odgovor se torej začne z vprašanjem: kaj počne sever, da bi pomagal jugu oziroma tistim državam, kjer mladi danes ne najdejo prihodnosti in zato živijo sanje o tem, da bi šli na sever? Vsi si želijo na sever, a sever pogosto nima odgovorov, ki bi jim ponudili priložnosti. Mnogi trpijo ... Tudi vprašanje trgovine z ljudmi je del migracij. Osebno menim, da ima država pravico določiti pravila na svojih mejah. Ne pravim, da bi morali vsi vstopiti brez kakršnega koli reda, saj včasih ustvarjajo bolj nepravične razmere v krajih, kamor gredo, kot v tistih, ki so jih zapustili. A kljub temu se sprašujem: kaj počnemo v bogatejših državah, da bi spremenili razmere v revnejših državah? Zakaj ne moremo poskusiti, tako z državno pomočjo kot z naložbami velikih, bogatih korporacij in multinacionalk, spremeniti razmer v državah, kot so tiste, ki smo jih obiskali na tem potovanju? Za mnoge ljudi je Afrika kraj, kamor lahko gredo in črpajo minerale, vzamejo njeno bogastvo za bogatenje drugih, v drugih državah. Morda bi si morali na svetovni ravni bolj prizadevati za spodbujanje večje pravičnosti, enakosti in razvoja v teh afriških državah, da se jim ne bi bilo treba izseliti v druge države, v Španijo itd. Druga točka, ki bi jo rad omenil, je, da so v vsakem primeru ljudje in da moramo z njimi ravnati humano, ne pa pogosto slabše kot z živalmi. To je velik izziv: država lahko reče, da ne more prejeti več kot to, toda ko ljudje prispejo, so ljudje in si zaslužijo spoštovanje, ki si ga vsak človek zasluži zaradi svojega dostojanstva.«

V zvezi s prihodnjimi potovanji je papež odgovoril, da si želi obiskati latinskoameriške države, vendar zaenkrat ni nič potrjenega.

  (ANSA)

Z ohranjanjem nevtralnosti konkretno pomagamo ljudem

Arthurja Herlina, novinarja francoske revije Paris Match, je zanimalo, kako preprečiti, da papežev obisk ne bi dajal vtisa moralne verodostojnosti avtoritarnim režimom, saj je Leon XIV. srečal nekaj najbolj avtoritarnih voditeljev na svetu.

»Seveda je prisotnost papeža ob katerem koli državnem voditelju mogoče razlagati na različne načine. Nekateri jo lahko razlagajo – in so jo že razlagali – kot da bi papež ali Cerkev govorila, da je v redu živeti na določen način. Drugi lahko rečejo nekaj drugega. Rad bi se vrnil k temu, kar sem povedal v uvodnih besedah ​​o pomenu razumevanja glavnega namena potovanj, ki jih opravljam, ki jih opravlja papež: obiskati ljudi. In o velikem pomenu, ki ga Sveti sedež še naprej, včasih z veliko žrtvovanja, pripisuje ohranjanju diplomatskih odnosov z državami po vsem svetu. In včasih imamo diplomatske odnose z državami, ki imajo avtoritarne voditelje. Imamo priložnost, da se z njimi pogovarjamo na diplomatski ravni, na formalni ravni. Ne dajemo vedno velikih izjav kritike, sodbe ali obsodbe. Vendar pa se v zakulisju veliko dela za spodbujanje pravičnosti, spodbujanje humanitarnih ciljev, za iskanje – v situacijah, kjer so politični zaporniki – načina za njihovo izpustitev. Razmere lakote, bolezni itd. Torej Sveti sedež z ohranjanjem nevtralnosti in iskanjem načinov za ohranjanje pozitivnih diplomatskih odnosov s številnimi različnimi državami dejansko poskuša uporabiti evangelij v konkretnih situacijah, da bi se lahko življenja ljudi izboljšala. Ljudje bodo ostalo razlagali, kakor želijo, vendar menim, da je pomembno, da iščemo najboljši možen način za pomoč ljudem katere koli države.«

  (@Vatican Media)

Vprašanje o blagoslavljanju istospolnih parov

Verena Schälter iz nemške medijske hiše ARD Rundfunk je papeža vprašala, kako ocenjuje odločitev kardinala Reinharda Marxa, nadškofa Münchna in Freisinga, s katero je odobril blagoslov istospolnih parov v svoji škofiji; in kako namerava ohraniti edinost vesoljne Cerkve v zvezi s tem vprašanjem.

»Najprej menim, da je zelo pomembno razumeti, da se edinost ali razdeljenost Cerkve ne smeta vrteti okoli spolnih vprašanj. Nagnjeni smo k prepričanju, da je, ko Cerkev govori o morali, edino moralno vprašanje spolnost. V resnici menim, da obstajajo veliko večja in pomembnejša vprašanja, kot so pravičnost, enakost, svoboda moških in žensk ter verska svoboda, ki bi morala imeti prednost pred tem vprašanjem. Sveti sedež se je že pogovarjal z nemškimi škofi. Sveti sedež je jasno povedal, da se ne strinjamo s formalnim blagoslovom parov – v tem primeru istospolnih parov – ali parov v neurejenih razmerah, ki presega tisto, kar je papež Frančišek posebej dovolil, rekoč, da blagoslov prejmejo vsi ljudje. Ko duhovnik podeli blagoslov na koncu maše, ko papež podeli blagoslov na koncu velikega obhajanja, kot je bilo to danes, je blagoslov za vse ljudi. Frančiškov slavni izraz “vsi, vsi, vsi” izraža prepričanje Cerkve, da so vsi dobrodošli, vsi so sprejeti, vsi so povabljeni, da sledijo Jezusu, in vsi so povabljeni, da si v svojem življenju prizadevajo za spreobrnjenje. Če bi danes šli dlje od tega, bi lahko povzročili več neenotnosti kot enotnosti, zato bi si morali prizadevati graditi svojo edinost na Jezusu Kristusu in na tem, kar Jezus Kristus uči. To je moj odgovor na vprašanje.«

Obsojam ubijanje ljudi

Zadnje vprašanje za svetega očeta – zastavila ga je Anneliese Taggart iz Newsmax TV – je bilo, ali obsoja usmrtitev članov opozicije s strani Irana.

»Obsojam vsa krivična dejanja. Obsojam ubijanje ljudi. Obsojam smrtno kazen. Verjamem, da je treba spoštovati človeško življenje in da je treba spoštovati in varovati življenja vseh ljudi – od spočetja do naravne smrti. Torej, ko režim, ko država sprejema odločitve, ki nepravično jemljejo življenja drugih ljudi, je to očitno nekaj, kar je vredno obsodbe.«