2026.04.26 Regina Caeli 2026.04.26 Regina Caeli  (@Vatican Media)

Papež: Jezus ne ponižuje našega življenja, ampak prihaja, da nam ga daje v obilju

»Bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim! Ko nadaljujemo našo pot skozi velikonočni čas, nam današnji evangelij prinaša Jezusove besede, ko sebe primerja s pastirjem in nato z vrati ovčje staje (prim. Jn 10,1–10)«. S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 4. velikonočno nedeljo ali nedeljo Dobrega pastirja.

Leon XIV.

Jezus postavi pastirja v nasprotje s tatom. Pravzaprav pravi: »Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar.« (v. 1). In naprej, še bolj jasno: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (v. 10). Razlika je očitna: pastir ima posebno vez s svojimi ovcami in zato lahko vstopi skozi vrata ovčje staje; če pa mora kdo preplezati ograjo, potem je zagotovo tat, ki hoče ukrasti ovce.

Jezus nam pravi, da je z nami vezan v prijateljskem odnosu. Pozna nas, nas kliče po imenu, nas vodi in nas kakor počne pastir s svojimi ovcami pride iskat, ko se izgubimo, in nam obveže rane, ko smo bolni (prim. Ezk 34,16). Jezus ne prihaja kot tat, da bi nam ukradel življenje in svobodo, ampak da bi nas vodil po pravih poteh. Ne prihaja, da bi ugrabil ali prevaral našo vest, ampak da bi jo razsvetlil s lučjo svoje modrosti. Ne prihaja, da bi oskrunil naše zemeljske radosti, ampak jih odpre polnejši in trajnejši sreči. Tisti, ki Vanj zaupajo, se nimajo česa bati. Ne ponižuje našega življenja, ampak prihaja, da nam ga daje v obilju (prim. v. 10).

Bratje in sestre, povabljeni smo k premisleku in predvsem k varovanju ograje svojega srca in svojega življenja, kajti kdorkoli vstopi tja, lahko pomnoži naše veselje ali pa nam ga kakor tat ukrade. »Tatovi« imajo lahko različne oblike: so tisti, ki kljub videzu dušijo našo svobodo ali ne spoštujejo našega dostojanstva; so prepričanja in predsodki, ki nam preprečujejo jasen pogled na druge in na življenje; so zmotne ideje, ki nas lahko vodijo k negativnim odločitvam; so površen ali potrošniški način življenja, ki nas notranje prazni in nas sili, da vedno živimo zunaj sebe. In ne pozabimo na tiste »tatove«, ki s plenjenjem zemeljskih virov, bojevanjem krvavih vojn ali spodbujanjem zla v kakršni koli obliki ne storijo ničesar drugega, kot da nas oropajo možnosti za prihodnost miru in vedrine.

Lahko se vprašamo: kdo želimo, da nas vodi v našem življenju? Kdo so »tatovi«, ki so poskušali vstopiti v našo čredo? Ali jim je uspelo ali smo jih uspeli odbiti?

Danes nas evangelij vabi, da zaupamo v Gospoda: On ne prihaja, da bi nam kaj ukradel; temveč je Dobri pastir, ki pomnoži življenje in nam ga ponuja v izobilju. Naj nas Devica Marija vedno spremlja na naši poti in posreduje za nas in za ves svet.

nedelja, 26. april 2026, 12:54

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >