»Homilija« svetega očeta Leona XIV. ob prvi obletnici smrti papeža Frančiška

Leon XIV.

Gospodu kardinalu 
Giovanniju Battista REJU, 
dekanu kardinalskega zbora. 
Ob prvi obletnici smrti dragega papeža Frančiška je v Cerkvi in v svetu spomin nanj živ. Ker sem zaradi apostolskega potovanja v Afriko odsoten iz Rima, se duhovno pridružujem vsem, ki se bodo zbrali v liberijanski baziliki, da bi darovali evharistično daritev za mojega predhodnika. Skupaj s kardinali, škofi, duhovniki in redovniki prisrčno pozdravljam romarje, ki so prišli izkazat svojo naklonjenost in hvaležnost.

Smrt ni zid, ampak vrata, ki se na stežaj odpirajo v usmiljenje, ki ga je papež Frančišek neutrudno oznanjal. Gospod ga je poklical k sebi 21. aprila lani, v osrčju velikonočne luči. Svoje zemeljsko romanje je zaključil v objemu vstalega Kristusa, v tistem »veselju evangelija«, ki je navdihnilo eno od treh njegovih najbolj prodornih apostolskih spodbud.

Petrov naslednik in pastir vesoljne Cerkve je bil v času, ki ga je zaznamovala in ga še zaznamuje sprememba dobe, tista sprememba, ki se je je popolnoma zavedal in je vsem nam dajal pogumno pričevanje, ki za Cerkev predstavlja pomembno dediščino.

Svoje učenje je živel kot misijonarski učenec, kot je rad rekel. Vse do konca je ostal Gospodov učenec, zvest svojemu krstu in posvečenju v škofovski službi. Bil je tudi misijonar, ki je oznanjal evangelij usmiljenja »vsem, vsem, vsem«, kot je večkrat dejal. Dobrote, ki jih je zbudilo pričevanje skrbnega pastirja, so okužile srca tolikih ljudi, vse do skrajnih meja zemlje, tudi po zaslugi apostolskih potovanj in zlasti tega zadnjega »potovanja«, ki je bilo njegova bolezen in smrt.

V skladnosti s svojimi predhodniki je sprejel dediščino 2. vatikanskega koncila in spodbudil Cerkev, naj bo odprta za poslanstva, varuhinja upanja sveta, vneta za oznanjevanje tistega evangelija, ki je sposoben vsakemu življenju dati polnost in srečo.

Še vedno slišimo odmevati njegove spodbude, izražene z zgovornimi besedami, da bi veselo novico naredil bolj razumljivo: usmiljenje, mir, bratstvo, vonj po ovcah, poljska bolnišnica in mnogo drugih. Vsak od teh izrazov nas vrača k evangeliju, ki ga je On živel z novim jezikom, ki pa oznanja od vedno isti evangelij.

Papež Frančišek je vse življenje gojil globoko pobožnost do Marije. Spomnimo se namreč, da se je tolikokrat odpravil k Sveti Mariji Veliki, ki je kraj njegovega pokopa, in v mnoga Marijanska svetišča, raztresena po svetu. Devica Marija, Mati Cerkve, naj nam pomaga, da bomo v vseh okoliščinah neutrudni učenci njenega božanskega Sina in preroki njegove usmiljenje ljubezni.

Vatikan, 12. aprila 2026 
LEON PP. XIV