Papeževa srečanja po sredini splošni avdienci v znamenju dialoga in miru
Vatican News
V delegaciji Komisije za verske odnose z muslimani, ki deluje v okviru Dikasterija za medverski dialog, bi moralo biti osem članov, vendar štirje izmed njih zaradi vojaških napadov niso mogli zapustiti Bližnjega vzhoda. S papežem so se tako srečali Timo Güzelmansur, Gianluca Parolin in Martino Diez iz Evrope ter p. Patrick Mc Inerney iz Avstralije. Z njim so govorili o priznavanju, poznavanju in skupni odgovornosti kot edini možni poti, da se izognemo nerazumevanjem ter gradimo prihodnost v znamenju dialoga in miru.
Spodbujati odnose med islamom in krščanstvom
Güzelmansur, ki je pri Nemški škofovski konferenci odgovoren za spodbujanje odnosov med krščanstvom in islamom, je dejal, da je podobno kot na mnogih področjih v Cerkvi, tudi v tem primeru namen združiti delno z vesoljnim. Papežu je predstavil priročnik o razmerah, izzivih in težavah dialoga v Nemčiji, ki so ga škofje pravkar izdali. Svetovalce je spremljal jezuit p. Laurent Basanese z Dikasterija za medverski dialog. V pogovoru s svetim očetom je poudaril, da je namen Komisije, ki je bila ustanovljena 22. oktobra 1974 na željo papeža Pavla VI., »pomagati Cerkvi in Petrovemu nasledniku sredi izzivov sedanjega konteksta graditi bratsko družbo, pri čemer je potrebno postaviti na stran predsodke ter spodbujati odnose med muslimani in katoličani.
Župana Nove Gorice in Gorice ter čezmejno sodelovanje
Tudi župana Nove Gorice in Gorice Samo Turel in Rodolfo Ziberna sta s svetim očetom govorila o dialogu med različnimi kulturami. Predstavila sta mu festival z naslovom »Dežele miru«, ki je lani potekal v obeh mestih, ki sta bili skupaj evropska prestolnica kulture. Goriški župan je povedal, da so organizirali »različne okrogle mize in predstave, da bi pokazali, kako tudi zaradi zgodovinskega zavedanja o preteklosti "preventivni" dialog ostaja najmočnejša oblika nasprotovanja vojni«.
Ob tem sta župana dodala, da Nova Gorica in Gorica v Evropi in svetu, ki ju zaznamujejo naraščajoče napetosti in znatno povečanje konfliktov, danes pričujeta o zavestni vrednosti miru. Poudarila sta pomen čezmejnega sodelovanja. Ziberna je nadaljeval, da gre za območje, ki je bilo v 20. stoletju izpostavljeno številnim preizkušnjam. Danes pa so tamkajšnji prebivalci z medsebojnim spoznavanjem premagali nezaupanje in strahove, ki so bili pogosto razlog za razdeljenosti, in postali znamenje svetlobe in tudi velikega upanja za mlade.
Turel pa je dodal, da je bila kultura zgolj sredstvo, s katerim so izbrali pot sodelovanja. »Na ta način smo odkrili, da smo primer evropske identitete. Naša preteklost, povezana z mejo, ter kultura meja sta izpostavili številne dragocene nacionalne posebnosti ter nam hkrati omogočili, da smo zrasli v kraj srečevanja, poslušanja in gradnje skupne prihodnosti, prihodnosti miru,« je še dejal novogoriški župan.
Ministranti župnije svetih Antona in Hanibala Marije
Željo po miru je papežu izrazil tudi deček Paolo iz rimske župnije svetih Antona in Hanibala Marije, ki se je avdience udeležil skupaj s 13 drugimi ministranti, njihovimi družinami in kaplanom p. Jakubom Ostrozanskim.
Blagoslov tabernaklja župnijske cerkve na Sardiniji
Duhovnik Antonello Angioni je na srečanje s svetim očetom prišel iz kraja Milis na Sardiniji skupaj s 50 župljani ter ga prosil, naj blagoslovi vratca tabernaklja župnijske cerkve, ki jo bo 18. marca posvetil škof Roberto Carboni.
Slika »Habemus Papam« za Leona XIV.
Španska umetnica Charo Marin pa je Leonu XIV. podarila sliko »Habemus Papam«, na kateri je upodobljen v osrednji loži bazilike sv. Petra na dan izvolitve za papeža.
