Išči

"Spodbujam institucije in svet prostovoljstva, naj nadaljujejo z delom obveščanja in ozaveščanja, da bo mogla rasti kultura darovanja, ki bo vedno bolj zavestna, svobodna in vsesplošna, zmožna v tem dejanju prepoznati znamenje solidarnosti, bratstva in upanja. " "Spodbujam institucije in svet prostovoljstva, naj nadaljujejo z delom obveščanja in ozaveščanja, da bo mogla rasti kultura darovanja, ki bo vedno bolj zavestna, svobodna in vsesplošna, zmožna v tem dejanju prepoznati znamenje solidarnosti, bratstva in upanja. "  (@VATICAN MEDIA)

Papež: Darovanje organov je znamenje solidarnosti, bratstva in upanja

Sveti oče je 26. marca 2026 v avdienco sprejel udeležence generalne skupščine italijanske Nacionalne transplantacijske mreže. V svojem govoru jih je povabil, naj še naprej svoje delo opravljajo zvesto in predano ter naj bo vedno v ospredju dobrobit pacienta. Institucije in svet prostovoljstva je spodbudil, naj nadaljujejo z ozaveščanjem, da bo mogla rasti kultura darovanja, ki bo vedno bolj zavestna, svobodna in vsesplošna ter bo v darovanju prepoznala znamenje solidarnosti, bratstva in upanja.

Vatican News

Papež je uvodoma izpostavil predanost številnih zdravstvenih delavcev, strokovnjakov in prostovoljcev, ki so v službi človeškega življenja v trenutkih največje ranljivosti. Spomnil je na pomemben mejnik, ki se je zgodil pred sedemdesetimi leti: prvo darovanje v Italiji. Tedaj je blaženi don Carlo Gnocchi prosil, naj po njegovi smrti njegovi roženici presadijo dvema mladima slepima varovancema strukture, ki jo je ustanovil. »To dejanje, storjeno v kontekstu, v katerem celovita zakonodaja še ni obstajala, je v italijanski družbi spodbudilo obsežno razpravo in prispevalo k začetku oblikovanja zakonodaje.

Nekaj tednov po dejanju don Gnocchija je papež Pij XII. podal prve moralne smernice o teh temah. V govoru Združenju darovalcev roženice in Združenju slepih Italije je dejal, da je odvzem dopusten v terapevtske namene, ob spoštovanju dostojanstva človeškega telesa in pravic vpletenih oseb. Razmišljanje Cerkve je torej spremljalo razvoj transplantacijske medicine že od samega začetka; priznavalo je njeno vrednost in hkrati opredeljevalo potrebna etična merila.
Od tedaj je Italijanska transplantacijska mreža z bogatim razvojem znanstvenih raziskav in človeške predanosti dosegla pomembne rezultate na mednarodni ravni. Za temi rezultati stoji bogastvo znanja ter tudi kultura odgovornosti in zaupanja, ki jo je potrebno varovati in podpirati.«

  (@Vatican Media)

V nadaljevanju govora je sveti oče omenil okrožnico Evangelij življenja, v kateri je papež Janez Pavel II. spomnil, da med dejanji, ki krepijo kulturo življenja, »zasluži posebno priznanje darovanje organov, storjeno v etično sprejemljivih oblikah« (št. 86). »Gre namreč za dejanje, ki združuje velikodušnost daru z moralno odgovornostjo, ki ga spremlja. Katekizem katoliške Cerkve pa navaja, da je "darovanje organov po smrti plemenito in zaslužno dejanje in ga je potrebno spodbujati kot izraz velikodušne solidarnosti" (št. 2296), hkrati pa opozarja, da sta potrebna privolitev in spoštovanje dostojanstva osebe. Vedno je treba paziti, da se prepreči vsakršno obliko trgovanja s človeškim telesom in pri presaditvah zagotoviti pravične in transparentne kriterije.1

Transplantacijska medicina nas spominja, da je odnos skrbi, zaupanja in vzajemne odgovornosti nepogrešljiv pogoj za izvedbo presaditve. Možnost reševanja življenj s presaditvami je namreč odvisna od velikodušnosti darovalcev.2
Papež Frančišek je poudaril, da darovanje ni omejeno zgolj na družbeno koristnost, čeprav ta je zelo pomembna, ampak pomeni izraz univerzalnega bratstva. Poleg tega je izpostavil, da mora darovanje ostati zastonjsko dejanje, ki priča o kulturi pomoči, daru, upanja in življenja.3 Gre za zelo dragocen poziv v času, ko obstaja nevarnost, da se vse presoja po logiki cene, učinkovitosti ali interesa.«

  (@VATICAN MEDIA)

»Tudi sam ob tej priložnosti spodbujam znanstveno raziskovanje, ki še naprej odpira pomembne perspektive za transplantacijsko medicino. Ta je poklicana, da razvija vedno učinkovitejše rešitve za zadovoljevanje potreb glede organov in potreb pacientov v kontekstu, kjer povpraševanje še vedno močno presega ponudbo. To prizadevanje se mora vedno nadaljevati skupaj z odgovornim razmišljanjem, da bo znanstveni napredek ostal usmerjen v celostno dobro človeka in spoštovanje njegovega dostojanstva. Vam vsem izrekam svojo hvaležnost. Vaše delo je zahtevno in pogosto skrito; terja strokovnost in natančnost ter hkrati vestnost, ravnovesje in globok čut za človečnost. V njem se prepletajo klinične odgovornosti, delikatne odločitve in odnosi, ki zadevajo življenje ljudi v najtežjih trenutkih. Še naprej ga opravljajte zvesto in predano, pri tem pa naj bo vedno v ospredju dobrobit pacienta.

Nazadnje spodbujam institucije in svet prostovoljstva, naj nadaljujejo z delom obveščanja in ozaveščanja, da bo mogla rasti kultura darovanja, ki bo vedno bolj zavestna, svobodna in vsesplošna, zmožna v tem dejanju prepoznati znamenje solidarnosti, bratstva in upanja.
Želim vam vse dobro pri vašem skupnem prizadevanju ter nad vas in nad vaše drage kličem Gospodov blagoslov. Hvala.«

1 Prim. Sv. Janez Pavel II., Govor na 18. mednarodnem kongresu Družbe za presaditve (29. avgust 2000).
2 Benedikt XVI., Govor udeležencem mednarodnega kongresa na temo »Dar za življenje. Razmišljanje o darovanju organov,« ki ga je organizirala Papeška akademija za življenje (7. november, 2008).
3 Prim. Frančišek, Govor Italijanskemu združenju za darovanje organov, tkiv in celic (13. april 2019).

četrtek, 26. marec 2026, 14:18