Pri papežu konfederacija Misericordie: Pristno življenje vere nujno vodi v velikodušno služenje
Konfederacija Misericordie povezuje več kot osemsto bratovščin s približno 670 tisoč člani po vsej Italiji, ki se posvečajo karitativnemu delu ter ljudem v stiski neposredno zagotavljajo tako materialno kot duševno in duhovno pomoč.
Papež Leon XIV. je v svojem govoru spomnil na njihovo več stoletno zgodovino, ki »ima svoje korenine v srednjem veku in ki uteleša tri pomembne razsežnosti krščanskega življenja laikov: duhovnost, ljubezen in pozornost do ljudi v stiski«.
Duhovnost: sredi bojev izbrati drugačno pot
Sveti oče je najprej izpostavil duhovnost ter dejal, da je združevalna stvarnost bratovščin Misericordie od samega začetka »črpala svojo moč in navdih predvsem iz verskega življenja in zakramentalne prakse svojih članov«.
»Tako je bilo, ko so se v Firencah v 13. stoletju, v ozračju vojn in bojev znotraj samih civilnih in cerkvenih skupnosti, zahvaljujoč delu vidnih osebnosti, kot sta bila sveta Pietro Martire in Piero di Luca Borsi, nekateri verniki laiki odločili, da se bodo podali na drugačno pot, pot pobožnosti in služenja. Njihov zgled je morda prav zaradi svoje pristne preprostosti hitro pritegnil mnoge, najprej na polotoku, zatem pa tudi v drugih deželah, tako da je prispel vse do Portugalske in od tam do Amerike.«
Zakramentalna narava Misericordie
»Seme, iz katerega je vzklilo in zraslo veliko drevo, katerega del ste, je torej zakramentalne narave – temelji na krstu – in je torej moralno in asketsko,« je zatrdil papež. »To vam nakazuje nalogo, da za nadaljnjo rast drevesa najprej z veliko zavzetostjo gradite krščansko formacijo svojih članov, in sicer z molitvijo, katehezo, zvestobo zakramentom – zlasti nedeljski maši in spovedi –, moralno doslednostjo izbir in življenjskega sloga, v skladu z vrednotami evangelija in izročila združenja, o čemer pričujejo vaši statuti.«
Spomnil je, da je sveti Janez Pavel II. članom konfederacije leta 1986 takole dejal: »Z rednim pristopanjem k zakramentom boste postali radostne priče pristnega krščanskega življenja in imeli boste podporo pri svojih korakih, ki hodijo za Gospodom življenja, ki želi po vas razodeti današnjemu svetu, ljudem tega čudovitega in nemirnega časa, resnično obličje Boga, ki je bogat v usmiljenju (prim. Ef 2,4)« (Govor članom italijanske konfederacije Misericordie, 14. junij 1986).
Leon XIV. je dodal, da je s tega vidika pomenljiva uvedba lika Varuhov usmiljenja, kar so laiki, ki spodbujajo laike; pa tudi naziva »popravljalci«, kot se imenuje duhovne asistente, ki niso neki zunanji voditelji skupin, ampak pomočniki, podporniki in tovariši na poti, katerih »služba se izvaja in sprejema v ozračju soodgovornosti, čustvene pripadnosti in občestva, v katerem so vsi protagonisti v skupnem prizadevanju za rast v krščanski popolnosti«.
Pristno versko življenje vodi v velikodušno služenje
Nadaljeval je z razmišljanjem o drugi razsežnosti Misericordie, to je karitativna ljubezen. »Vaša zgodovina pričuje, da se pristno življenje vere ne more omejiti na breztelesen spiritualizem, ampak nujno vodi v občutljivost za potrebe drugih ter v velikodušno in nesebično služenje,« pri čemer je spomnil na njihove mnoge sobrate in sosestre, ki so osebno plačali, tudi za zelo visoko ceno, zvestobo nalogi, ki jim je bila dodeljena. In prav njim – je dodal – »gre naša velika zahvala in naša molitev«.
»Kjer je potrebno, tam so prisotne Misericordie: v izrednih nujnih situacijah, na vojnih območjih, kot tudi v tisočih skritih dejanjih vsakodnevne solidarnosti, da bi – kot je dejal papež Frančišek – “pričevali evangelij ljubezni med bolniki, ostarelimi, invalidi, mladoletnimi, imigranti in revnimi” (govor skupinam Misericordie in Fratres, 14. junij 2024). Prek domov Noi, solidarnostnih trgovin, bank hrane, pomoči na domu, poslušanja in spremljanja vzpostavljate osebne odnose zaupanja in poti družbenega vključevanja, ki presegajo zgolj navadno zagotavljanje storitev, čeprav so te strokovne. Ne omejujete se na “delati za”, ampak si prizadevate “hoditi z”, pri tem pa druge priznavate kot brate in sestre, vsakega s svojim dostojanstvom in zgodbo, jih srečujete v hvaležnosti za medsebojni dar in skupaj z njimi hodite po poti svetosti.«
Delati “skupaj” in delati “iz ljubezni”
Zadnji vidik, o katerem je spregovoril papež Leon XIV., je bila pozornost do potreb današnjega časa, ki je prav tako značilna za člane Misericordie. »Zaradi trdnega duhovnega in skupnostnega temelja in vneme za dobro bližnjega, Misericordie že stoletja pričujejo o sposobnosti prilagajanja in obnavljanja, s čimer dokazujejo, da delati “skupaj” in delati “iz ljubezni” pomaga delovati na svoboden in ustvarjalen način (prim. papež Frančišek, Govor članom Italijanske Karitas, 26. junij 2021).«
Sveti oče je izpostavil, da so znamenje tega mnoge in različne dejavnosti, ki so jih skozi stoletja sprejeli glede na potrebe bližnjega: poleg sobratov in sosester Misericordie so tu tudi Fratres – prav tako prisotni na avdienci s papežem –, ki so nastali v zadnjem obdobju z namenom spodbujanja kulture darovanja krvi, organov in tkiv; in prav tako pobuda »Majhno usmiljenje«, v okviru katere se tudi otroci učijo živeti karitativno ljubezen.
Bodite vedno glasniki upanja, ljubezni in miru
Papež je ob kuncu govora vse zbrane spodbudil, naj nadaljujejo s svojim delom »kot skupnost, v kateri se intenzivno živi vero in izkazuje ljubezen«.
»Prizadevajte si za rast v duhu in služenje z veseljem in preprostostjo, brez vsakršne logike moči, zaobljubljeni slavljenju Boga in dobremu tistih, ki jih Gospod postavi na vašo pot. Bodite vedno glasniki upanja, ljubezni in miru, kot to simbolizira Jubilejna ikona, ki je na svoji dolgi poti obiskala mnoge skupnosti in ki jo sedaj izročate bratom in sestram v Ukrajini,« je še dejal sveti oče, se vsem zahvalil za njihovo prizadevanje, jim zagotovil svojo molitev in podelil svoj apostolski blagoslov, zatem pa povabil k skupni molitvi očenaša.
