Papež akademiji za življenje: Zdravstvena vprašanja se tičejo vseh življenjskih vidikov človeka
Aktualnost vprašanja zdravstvene oskrbe za vse
Sveti oče se je prvič v svojem pontifikatu srečal s člani Papeške akademije za življenje in se jim najprej zahvalil za njihovo znanstveno raziskovanje, namenjeno služenju človeškemu življenju, in za vse, kar počne akademija. Z naklonjenostjo je izpostavil temo tokratnega letnega srečanja »Zdravstvena oskrba za vse. Trajnostnost in pravičnost«.
»Ta tema je zelo pomembna, tako zaradi svoje relevantnosti kot simboličnega pomena. V svetu, zaznamovanem s konflikti, ki porabljajo ogromne ekonomske, tehnološke in organizacijske vire za proizvodnjo orožja in drugih vrst vojaške opreme, ni bilo nikoli prej bolj pomembno, da se čas, ljudi in strokovnjake posveti varovanju življenja in zdravja,« je dejal sveti oče in spomnil na besede papeža Frančiška, ki je zatrdil, da zdravje ni potrošna dobrina, ampak univerzalna pravica, kar pomeni, da dostop do zdravstvenih storitev ne more biti privilegij (prim. papež Frančišek, Doctors with Africa – CUAMM, 7. maj 2016).
Zdravje vseh – zdravje posameznika
Leon XIV. je v nadaljevanju govora v ospredje postavil »povezavo med zdravjem vseh ljudi in zdravjem posameznika«.
»Pandemija covida-19 je to pokazala, včasih celo na zelo hud način. Dejansko je postalo jasno, kako zelo vzajemnost in soodvisnost podpirata naše zdravje in naše življenje. Proučevanje te soodvisnosti zahteva dialog med različnimi področji znanja: medicino, politiko, etiko, upravljanjem in drugim. Podobno kot mozaik, katerega uspeh je odvisen tako od izbire ploščic kot njihove kombinacije. V zvezi z zdravstvenimi sistemi in javnim zdravjem gre namreč na eni strani za razumevanje pojavov, na drugi pa za opredelitev specifičnih političnih, socialnih in tehnoloških ukrepov, ki vplivajo na družino, delo, okolje in družbo kot celoto. Naša odgovornost torej ni le sprejemanje ukrepov za zdravljenje bolezni in zagotavljanje pravičnega dostopa do zdravstvene oskrbe, ampak tudi ugotavljanje, kako na zdravje vpliva in ga spodbuja kombinacija faktorjev, ki jih je treba proučiti in obravnavati v vsej njihovi kompleksnosti.«
V zvezi s tem je papež želel poudariti, da »se ne smemo osredotočati na takojšen dobiček, ampak na to, kar bo najboljše za vse; da znamo biti potrpežljivi, velikodušni in solidarni; da ustvarjamo vezi in gradimo mostove, delamo medsebojno povezani, da optimiziramo vire, da bi se vsi lahko čutili protagonisti in deležni skupnega dela« (Leon XIV., govor udeležencem seminarja On Ethics and Business Administration in the Healthcare Sector, 17. november 2025).
Ali je res vsako življenje enako spoštovano?
Tukaj pridemo do teme preventive oziroma preprečevanja, ki prav tako vključuje širšo perspektivo, saj so razmere, v katerih se znajdejo skupnosti, rezultat socialnih in okoljskih politik, to pa ima vpliv na zdravje in življenje posameznika.
»Če pogledamo na pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja v različnih državah in socialnih skupinah, ugotovimo ogromne neenakosti. Te so odvisne od spremenljivk, kot so raven dohodka, dosežena izobrazba in okolje, v katerem posameznik živi. Žal se danes soočamo tudi z vojnami, ki vplivajo na civilne strukture, vključno z bolnišnicami, kar predstavlja najhujše napade, ki jih lahko človek zagreši proti življenju in javnemu zdravju. Pogosto je rečeno, da sta življenje in zdravje za vse enako temeljni vrednoti, vendar je ta trditev hinavska, če hkrati ignoriramo strukturne vzroke in politike, ki določajo neenakosti. V resnici, kljub nasprotnim deklaracijam in izjavam, ni vsako življenje enako spoštovano, zdravja pa se za vse ne ščiti in ne podpira na enak način.«
»Eno zdravje«
Sveti oče je zatem osvetlil pojem »eno zdravje« (angl. one health) ter zatrdil: »Pojem “eno zdravje“ nam lahko pomaga kot osnova za globalni, multidisciplinarni in celostni pristop k vprašanju zdravja. Poudarja okoljsko razsežnost in medsebojno odvisnost različnih življenjskih oblik in ekoloških dejavnikov, ki omogočajo njihov uravnotežen razvoj. Zato je pomembno vedno večje zavedanje, da človeško življenje ni razumljivo in ne trajno brez ostalih bitij,« je dejal in navedel okrožnico Laudato Si’, »smo vsi povezani med seboj z nevidnimi vezmi in sestavljamo nekakšno vesoljno družino, plemenito občestvo, ki nas spodbuja k svetemu, ljubečemu in ponižnemu spoštovanju« (LS 89). Dodal je, da je ta pristop v veliki meri v skladu z globalno bioetiko, ki se ji akademija redno posveča in je torej pomembno, da se z njo ukvarjajo še naprej.
Okrepiti razumevanje in spodbujanje skupnega dobrega
V smislu javnega ukrepanja »eno zdravje« poziva k »vključitvi zdravstvenih vidikov v vse politike (prometno, stanovanjsko, zaposlitveno, vzgojno-izobraževalno itd.), saj se zdravstvena vprašanja tičejo vseh življenjskih vidikov. Potemtakem – je izpostavil Leon XIV. – moramo okrepiti naše razumevanje in spodbujanje skupnega dobrega, da ga ne bi kršili pod pritiskom posameznih ali nacionalnih interesov.«
»Skupno dobro – eno temeljnih načel družbenega nauka Cerkve – tvega, da bo ostalo abstrakten in nepomemben pojem, če ne bomo priznali, da je ukoreninjen v gojenju tesnih odnosov med ljudmi in vezi med člani družbe. To je podlaga, na kateri lahko raste demokratična kultura, ki spodbuja soudeležbo in je sposobna združiti učinkovitost, solidarnost in pravičnost. Ponovno moramo odkriti temeljno držo skrbi kot podpore in bližine do drugih, ne le zato, ker je nekdo v stiski ali bolan, ampak ker doživlja ranljivost, ranljivost, ki je skupna vsem ljudem. Samo na ta način bomo lahko razvili učinkovitejše in bolj trajnostne zdravstvene sisteme, ki bodo sposobni zadovoljiti vse zdravstvene potrebe v svetu omejenih virov ter prav tako povrniti zaupanje v medicinske in zdravstvene delavce, ne glede na napačne informacije ali skepticizem do znanosti.«
Nujnost mednarodnih in večstranskih odnosov
»Glede na globalno pomembnost tega vprašanja – je zatrdil papež – ponovno poudarjam potrebo, da se poišče učinkovita sredstva za okrepitev mednarodnih in večstranskih odnosov, da bi “lahko ponovno pridobili moč, potrebno za izpolnjevanje svoje vloge srečevanja in posredovanja. To je nujno potrebno za preprečevanje konfliktov in za zagotavljanje, da nihče ne bi poskušal prevladati nad drugimi z miselnostjo sile, bodisi verbalne, fizične ali vojaške (Leon XIV., govor diplomatskemu zboru, 9. januar 2026). Ta vizija velja tudi za sodelovanje in usklajevanje nadnacionalnih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito in spodbujanjem zdravja.«
Leon XIV. je ob koncu govora še izrazil upanje, da bi delo Papeške akademije za življenje bilo »dejansko pričevanje o medsebojni skrbi, ki je izraz načina, kako Bog ravna z nami, saj On skrbi za vse svoje otroke«.
